"Ali ni bilo rečeno, da bo krizni dodatek 200 evrov?" 

Marsikdo se je te dni ob plačilni listi spraševal, zakaj je prejel nižje izplačilo kriznega dodatka. So ga vsaj dobili, bi morda kdo dodal, saj so nekateri ostali praznih rok. 

Naj pojasnimo, zakaj so bili izplačani tudi nižji zneski kriznega dodatka. 

Delavec je upravičen do kriznega dodatka, in sicer za dneve, ko opravlja delo. Pri tem ni pomembno, ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali z druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih odsotnosti, se krizni dodatek ne izplača, pravijo na Fursu. 

Primer: če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 2-kratne minimalne plače v višini 940,58 evrov.

Če delavec ne dela ves mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. 

Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. Upoštevaje navedeno, delavec, ki je bil ves mesec december 2020 napoten na začasno čakanje na delo, ni upravičen do kriznega dodatka.

Kaj pa tisti s skrajšanim delovnim časom?

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka, ki je sorazmeren delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (torej v primeru dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu ima delavec pravico do kriznega dodatka, kot če bi delal polni delovni čas), so pojasnili na finančni upravi.

Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka? 

Krizni dodatek v višini 200 evrov se izplača, če delavec, ki je pri upravičenem delodajalcu zaposlen za polni delovni čas, ves mesec dela in njegova zadnja izplačana plača ne presega zneska 2-kratne minimalne plače (2 x 940,58 = 1.881,16 evra).

Pri izračunu se upoštevajo dnevi po delovnem koledarju delodajalca.

Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti, se krizni dodatek ne izplača. Delavcu pripada dodatek za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal.

Primer 1: delavec, zaposlen za polni delovni čas, je v mesecu decembru ves mesec opravljal delo, razen petek, 25. decembra, ko je bil praznik. Pripada mu 200 evrov kriznega dodatka. Če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, mu v tem primeru pripada polovička, torej 100 evrov.

Primer 2: delavec, zaposlen za polni delovni čas, v mesecu decembru koristi 3 dni dopusta, 4 dni je na čakanju, ostale dni, torej 15 delovnih dni, razen na državni praznik (1 dan), opravlja delo. Finančna uprava pravi, da se sorazmerni del kriznega dodatka izračuna tako: 

200/23 = 8,70

8,70 x 16 = 139,20 evra (upoštevajo se dnevi, ko je opravljal delo, dan, ko bi sicer opravljal delo, pa je bil praznik)

Delavcu pripada 139,20 evrov kriznega dodatka.

Kako se izračuna krizni dodatek v primeru subvencioniranega delovnega časa?

V primeru delavcev, ki so delali skrajšani delovni čas na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19, se upošteva sorazmerni čas dejansko opravljenega dela (v skladu z odredbo o skrajšanem delovnem času) v mesecu decembru 2020.

Vir vseh podatkov: finančna uprava