V začetku februarja je inšpektorat za delo na vseh svojih lokacijah po državi pripravil dan odprtih vrat, saj so tako želeli ponuditi informacije in razlage glede spremenjenega zakona o minimalni plači, ki je stopil v veljavo z novim letom. V februarju torej delodajalci izplačujejo minimalne plače po novem zakonu. Dan odprtih vrat pa so organizirali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so njihove strokovne službe odgovarjale na vprašanja delavcev, ki prejemajo minimalne plače. Na posvet so lahko prišli tako člani kot nečlani. Delavce so sicer pozvali, naj s seboj prinesejo plačilno listo za januar 2020 ter zaradi lažjih primerjav tudi plačilne liste za december, november in oktober 2019. Prav tako tudi pogodbo o zaposlitvi in morebitne anekse, ki so jih zaposleni ob dvigu minimalne plače prejeli v podpis.

Zakon pravi: v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 znaša minimalna plača 940,58 evrov bruto.

Kaj se ne všteva v minimalno plačo?

► dodatki, določeni z zakonom in kolektivnimi pogodbami,

► del plače za delovno uspešnost,

► plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi,

► drugi prejemki iz delovnega razmerja (regres za letni dopust, odpravnina, jubilejna nagrada, solidarnostna pomoč ipd.) in

► povračila stroškov (za prehrano, prevoz na/z dela, na službenem potovanju…).

Torej: to so dodatki, ki ne smejo biti všteti v osnovni znesek minimalne plače. 

Vir podatkov: inšpektorat za delo

Ali lahko delavec pristane na plačo, ki je nižja od minimalne?

Treba je tudi poudariti, da se zaposleni in delodajalec ne moreta dogovoriti za plačilo, ki je nižje od minimalne plače. Pa čeprav delavec na to pristane. "Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti vsaj zakonski minimum v višini minimalne plače in tej pravici se delavec nikakor ne more odpovedati. Izplačilo, nižje od minimalne plače, ni možno niti v primeru nedoseganja delovnih rezultatov," opozarjajo na omenjenem inšpektoratu. 

In še: kaj, če ima delavec v pogodbi določeno plačo, ki je nižja od minimalne plače, ki je opredeljena z zakonom? Na inšpektoratu za delo pravijo, da znesek minimalne plače predstavlja najnižjo možno mesečno bruto plačo, ki pripada zaposlenemu za plačilo dela za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja. V takih primerih mora delodajalec pri obračunu plače delavcu dodati razliko do minimalne plače.

Kaj pa, če imate krajši delovni čas? Na primer, če uveljavljate pravico do skrajšanega delovnika za šest ali štiri ure?

Delavci so upravičeni do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu delajo polni delovni čas, v primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.

Ali potrebujete novo pogodbo o zaposlitvi?

Zaradi zvišanja zneska minimalne plače ni potrebna sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.

Na kaj morate biti pozorni, ko prejmete plačilno listo?

Plačilna lista je verodostojna listina. Na njej mora biti jasno razvidno, kaj je osnovna plača, kaj so dodatki ter kaj sta dela plače za delovno in poslovno uspešnost, če sta dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo oziroma notranjim aktom, opozarjajo inšpektorji za delo. 

Kaj storiti, če prejmete manj ali pa, če so dodatki vključeni v osnovo plače?

V tem primeru gre za denarno terjatev, pojasnjujejo na inšpektoratu za delo in dodajajo, da omenjeno terjatev lahko delavec uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem. Denarne terjatve iz naslova neizplačane minimalne plače zastarajo v roku petih let.

Kakšne sankcije so predvidene za delodajalce, ki ne upoštevajo zakona?

Nas že spremljate na Facebooku? Pridružite se nam in bodite na tekočem vedno in povsod!