Na Cekin.si smo poročali že, da sindikati opozarjajo na to, da bi lahko nekateri zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo, z novim letom ostali opeharjeni. Minimalna plača se bo namreč z januarjem zvišala na 940 evrov bruto, iz njene definicije pa bodo izvzeti tudi vsi dodatki, ki se bodo tako morali prišteti k polni minimalni plači.

Kje je težava? Sindikati pravijo, da morajo zaposleni pozorno spremljati plačilne liste in opozoriti na morebitne kršitve, saj da je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) za delodajalce nedavno pripravila nabor ukrepov za prilagoditev plačnega sistema, s katerimi želijo po lastnih navedbah pomagati ublažiti učinke spremenjenega zakona o minimalni plači. Prakse, kot jih vključujejo priporočila GZS, pa so po navedbah sindikatov nezakonite. V zvezi vse zaposlene pozivajo, naj na ravni podjetij ne pristajajo na nižanje različnih dodatkov in njihovo vključitev v osnovno plačo.

Kako bi to bilo videti v praksi, si poglejte v dodanem prispevku novinarjev oddaje Preverjeno!. 

Celoten prispevek si lahko pogledate na Voyo. 

Spomnimo: V strateškem svetu za kolektivno dogovarjanje, ustanovljenem v okviru GZS, so v želji pomagati delodajalcem, ki izplačujejo minimalne plače, pripravili nabor ukrepov za prilagoditev plačnega sistema.

Podjetje tako lahko pristopi k spremembi vrednotenja delovnega mesta, tako da vse tiste dodatke, ki so stalni na delovnem mestu - izmensko delo, turnusno delo, deljen delovni čas, težki pogoji dela, izpostavljenost nevarnostim pri delu, dežurstva, pripravljenost na delo doma in podobno - vključi že v osnovno plačo.

Prav tako se lahko v osnovno plačo vključi dodatek na skupno delovno dobo. V podjetju se nato lahko uvede nov dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu in ob spremembi plačnega sistema določi višino tega dodatka, denimo 0,1 odstotka od osnovne plače na leto, so predlagali v GZS.

Kako bi to bilo videti v praksi?

Ekonomska služba ZSSS je za Slovensko tiskovno agencijo pripravila primere izračunov minimalnih plač - kakšne naj bi morale biti in kakšne bi bile ob morebitni izločitvi enega od dodatkov, to je delovne uspešnosti. Pri tem je upoštevala najnižjo osnovno plačo za prvi tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe dejavnosti, dodatek za nedeljsko delo za osem ur v višini 50 odstotkov, dodatek za delovno dobo v višini 0,5 odstotka za skupno delovno dobo ter plačilo za delovno uspešnost v višini desetih odstotkov.

Kot je razvidno, delavec v dejavnosti tekstilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije, ki nima niti enega leta delovne dobe, pripada pa mu dodatek na delovno uspešnost, zdaj za redno delo dobi 433 evrov bruto, skupaj z doplačilom do minimalne plače pa prejme 886 evrov bruto. Prihodnje leto bi moral na račun zvišanja minimalne plače in izločitve dodatka na delovno uspešnost v višini 43 evrov prejeti 983 evrov bruto, v primeru, da bi delodajalec dodatek za delovno uspešnost ukinil, pa bi prejel 940 evrov bruto.

Enako bi bil prizadet delavec v tej dejavnosti, ki ima 40 let delovne dobe, a bi bil njegov končni znesek boljši zaradi dodatka na delovno dobo. Če tak delavec danes zaradi vključenosti dodatkov v minimalno plačo dobi 886 evrov bruto, bi moral prihodnje leto na račun izločitve 43 evrov za delovno uspešnost in 87 evrov dodatka za delovno dobo prejeti 1070 evrov bruto. A če bi delodajalec delovno uspešnost črtal, bi dobil 1027 evrov bruto.