Ne moremo zanikati, da naše gospodarstvo ne preživlja težkih časov, zaradi katerih se kopičijo tudi dolgovi, ki se jim povsem niso mogli izogniti niti tisti, ki še vedno hodijo v službe ali delajo od doma. Prakse delodajalcev so v teh primerih lahko različne, zato smo se po mnenje obrnili na odvetnika z vprašanjem, kako ukrepati, če gre za izvršbe.

Kaj naj stori delodajalec, če izvršitelj pritiska na njihovo računovodstvo?

Žiga Marovt, odvetnik: "Delodajalec mora ravnati v skladu s sklepom o izvršbi, ki ga izda sodišče. Če pritiski izvršitelja nimajo podlage v omenjenem sklepu, niso na mestu in jih delodajalec ni dolžan upoštevati. Če se s sklepom poseže na prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe, ali na prejemke, katerih višina je omejena, lahko dolžnik, kot že prej omenjeno, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi. O njem odloča sodišče. Če pa pride do neupoštevanja omejitev izvršitelja ali druge osebe, med katere spada tudi delodajalec, lahko dolžnik z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki so jih ti akterji storili pri opravljanju izvršbe."

Katarina Čeč Labernik, odvetnica: "Izvršba na plačo je urejena v 6. poglavju Zakona o izvršbi in zavarovanju. S sklepom o izvršbi na plačo zarubi sodišče določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo. Delodajalec in dolžnikov dolžnik, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi, je odgovoren za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik. Upnik tako lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. (134. člen ZIZ). Izvršitelj je določen v primeru izvršbe na premičnine dolžnika." 

Kako poteka izvršba?

Ali je izvršba na minimalno plačo mogoča?