Na prvi dražbi, za katero so ponudbe odpirali 28. februarja, so prodajali 136 najdenih predmetov – med njimi je bilo največ koles. Izklicne cene posameznih kosov so od dveh do 40 evrov. A predmete so prodajali le skupaj, torej vseh 136, za izklicno ceno 1161,20 evra.

Na drugi dražbi, ki poteka do 16. marca, pa prodajajo 8710 kosov oblačil, natančneje 7500 spodnjih delov trenirke in 1210 jaken. Skupaj kar 2442 kilogramov oblačil. Izklicna cena je 14.880 evrov. Šlo je za neprijavljene izdelke v carinskem postopku, ki so jih zasegli kitajski pravni osebi. 

Podrobnejših informacij glede konkretnih primerov Furs zaradi davčne tajnosti ne more razkriti.

Garancije pri takšnih nakupih ni, kupec prevzame vse predmete, reklamacija pa ni možna. "Glede na to, da Furs prodaja zelo različne premičnine (raznovrstno blago – od opreme do zaseženih predmetov, kot so bila na primer zasežena oblačila), je struktura kupcev različna," pravijo na Finančni upravi (Furs). Večje količine premičnin ponavadi kupujejo kupci, ki so poslovni subjekti.

Dražbeni postopek v primeru oblačil vodi Finančna uprava v Kopru. Ta vsako leto v Luki Koper opravlja nadzor tovora. S pomočjo rentgenske naprave opravijo približno 5000 nadzorov na leto in pri tem odkrijejo številne kršitve. Pred dobrim letom so 11 let star skener zamenjali z novim, ki je še zmogljivejši in učinkovitejši.

Kako določajo vrednost blaga?

"Za zaseženo blago se najprej preverja ali izpolnjuje pogoje za prodajo po komisiji za preverjanje pogojev za prodajo. V kolikor blago izpolnjuje pogoje za prodajo, se oceni s cenilno vrednostjo za prodajo na podlagi primerljivih podatkov vrednosti blaga na trgu, če je take podatke mogoče pridobiti, ali pa na podlagi primerljivih vrednosti podobnega blaga iz carinskih baz podatkov. Ker gre pretežno za blago iz Kitajske in drugih azijskih držav, se za blago določi tudi stopnja uvoznih dajatev, ki se obračuna na prodajno vrednost blaga," so zapisali na Finančni upravi v Kopru. 

Večje količine blaga, ki jih zasežejo v carinskih postopkih na območju Luke Koper, so ponavadi posledica neprijavljenega blaga. "Zaseženo blago carinski organ preda v hrambo in nadaljnjo obravnavo kompetenčnemu centru za ravnanje z blagom, ki nato poskrbi za prodajo le tega ali pa organizira in nadzoruje uničenje, če blago ne izpolnjuje pogojev za prodajo. Ker gre večinoma za večje zasege blaga, se to blago obravnava po posamičnem primeru na prej opisan način in se objavi prodaja ali izvede uničenje," so pojasnili.

Blago formalno odvzamejo deklarantu (špediciji), ki zastopa uvoznika blaga. V večini primerov gre za tuje pravne osebe. "Sankcije za kršitve so izrečene v različnih višinah v skladu z veljavno zakonodajo in so odvisne od opredelitve storjenega prekrška. Sankcionirana je pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe," so pojasnili. 

Zakaj Furs organizira takšne dražbe?

Ko se posameznik ali podjetnik znajde v postopku davčne izvršbe, se Furs za poplačilo dolgov najprej usede na njegove prihodke in prihranke. Če teh ni toliko, pa tudi na premičnine.

Poleg tega na dražbah prodajajo tudi premičnine, ki so zasežene, začasno ali dokončno odvzete v carinskih, trošarinskih ali prekrškovnih postopkih (lastnih postopkih, ki jih izvaja Furs).

Nenazadnje pa na dražbah prodajajo tudi predmete, ki so jim jih predali drugi državni organi (denimo Policija in sodišča), ki premičnine zasežejo ali odvzamejo v prekrškovnih postopkih, v postopkih odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma se jim izročijo kot najdeni predmeti in podobno.

"Nepremičnin in drugih premoženjskih pravic Furs ne prodaja. Za prodajo te vrste premoženja so pristojna sodišča, v okviru postopka sodne izvršbe, državne nepremičnine pa so v upravljanju Ministrstva za javno upravo, ki je tudi pristojno za njihovo prodajo," so še pojasnili.

Zaradi covida-19 skoraj petkrat manj javnih dražb

Javna dražba je zgolj eden od načinov prodaje takšnih premičnin. "Te se prodajajo tudi s prodajo z zbiranjem ponudb (ta način prodaje je bil še posebej aktualen v času omejitvenih ukrepov, saj ga je mogoče izvesti brez neposrednega stika med potencialnimi kupci in uslužbenci Furs), prodajo z neposredno pogodbo, prodajo po dolžniku in komisijsko prodajo," so za Cekin.si pojasnili na Fursu.

V preteklem letu je bilo izvedenih skupaj 354 prodaj premičnin, od tega 52 javnih dražb. "V zvezi s številom prodaj v preteklem letu pojasnjujemo, da številke prodaj v zadnjih dveh letih ne odražajo realnega števila povprečnih letnih prodaj, ki jih izvede Furs. Zaradi omejitvenih ukrepov, ki so bili posledica epidemije nalezljive bolezni COVID-19, je bilo namreč v omenjenem obdobju izvedenih bistveno manj postopkov (rubežev, odvzemov, zasegov premičnin ipd.), kar je posledično pomenilo tudi bistveno manjše število prodaj," so še dodali.

Tako je bilo denimo v letu 2021 kar štiri- do petkrat manj javnih dražb kot v letih pred pandemijo (pred 2019). Skupni izkupiček od prodaj pa je lani znašal 584.625 evrov.

Kam gre denar, ki ga zberejo na javnih dražbah?

Kot pojasnjujejo na Fursu, zasežene in dokončno odvzete premičnine postanejo last Republike Slovenije. Izkupiček od prodaje takšnih premičnin pa tako postane prihodek državnega proračuna.

"Izkupiček od prodaje premičnin, ki so zarubljene v postopkih davčne izvršbe, pa je namenjen za poplačilo dolga dolžnika (čigar premičnine se prodajajo)," še poudarjajo.