Državni proračun je v prvih osmih mesecih letos izkazal primanjkljaj v višini skoraj 2,3 milijarde evrov. Poleg rasti odhodkov, zlasti sredstev za zaposlene, subvencij, transferov posameznikom in gospodinjstvom in drugih tekočih domačih transferov, je na primanjkljaj vplival tudi padec prihodkov. Predvsem je bil hiter izpad davčnih prihodkov, kot posledice omejevalnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom, so osemmesečnem podatke pospremili na ministrstvu za finance.

Tudi ali pa predvsem zaradi učinkov epidemije covida-19 in protikriznega ukrepanja javne finance beležijo visok primanjkljaj. Če ponazorimo s številkami - konec leta 2019 je javni dolg znašal 66,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma 31,74 milijarde evrov, konec marca letos 33,4 milijarde evrov oziroma 73 odstotkov BDP. Javni dolg je nato konec drugega četrtletja letos znašal 36,803 milijarde evrov ali 78,2 odstotka BDP, kar pomeni, da se je v primerjavi s stanjem ob koncu prvega četrtletja povečal za 3,417 milijarde evrov ali za 10,2 odstotka. Povečal pa se je predvsem z naslova dolžniških vrednostnih papirjev.

Veliko denarja, ki se z rebalansom prerazporeja, je sicer letos že porabljenega. Predlog rebalansa proračuna 2020 določa zadolževanje v višini 7,284 milijarde evrov in do 23. septembra se je država že zadolžila za 6,712 milijarde evrov. Medtem se bo v letošnjem letu iz državnega proračuna odplačalo še 2,047 milijarde evrov dolga in 776 milijonov evrov obresti. Del denarja bo šlo za financiranje covid ukrepov - zadolževanje zaradi ukrepov letos znaša 2,17 milijarde evrov -, del pa na predfinanciranje državnega proračuna za leto 2021. Državni proračun bo tudi v prihodnjih dveh letih beležil primanjkljaj, potem ko se bo zaradi posledic epidemije letos povzpel nad devet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Za naprej je leta 2021 proračunski primanjkljaj predviden v višini 5,6 odstotka BDP, leta 2022 pa v višini 3,1 odstotka BDP.

Ministrstvo: Dolg bomo skušali odplačevati postopoma

Ministrstvo za finance medtem pripravlja oceno stanja javnega dolga in predvidevajo, da bo konec leta 2020 znašal 82,4 odstotka BDP oziroma 37,7 milijarde evrov. Bolj konkretno in morda za lažjo predstavo - javni dolg je konec lanskega leta znašal 31,74 milijarde evrov oziroma preračunano - 15.335 evrov na državljana. "Za konec leta 2020 pa ocenjujemo, da bi dolg sektorja država na državljana znašal 18.217 evrov," so sporočili z ministrstva.

Na vprašanje, koliko let bomo po njihovih ocenah odplačevali javni dolg in primankljaj, ki je nastal kot posledica pandemije, pa so na ministrstvu odgovorili, da si bodo prizadevali za postopno zniževanje dolga in primanjkljaja brez večjih šokov za prebivalstvo in gospodarstvo. "Zgodovina dinamike zniževanja dolga sektorja država v razmerju do BDP pokaže, da je bila Slovenija v obdobju 2015-2019 v okviru držav območja evra glede na velikost znižanja uvrščena takoj za Irsko. Ponoven proces zniževanja dolga sektorja država v razmerju do BDP je vnovič predviden v načrtovanem proračunskem obdobju od leta 2021 naprej," so sporočili.

Za leto 2021 je državni zbor proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki znižujejo na 10,72 milijarde evrov, medtem ko se bodo odhodki povečali na 13,47 milijarde evrov. V letu 2022 naj bi se prihodki povzpeli na 11,01 milijarde evrov, odhodkov pa bo za skupaj 12,60 milijarde evrov. Dolg države naj bi se z letošnjih 82,4 odstotka BDP prihodnje leto znižal na 80,9 odstotka BDP in v letu pozneje na 79,3 odstotka BDP. "V naslednjih dveh letih se bo dolg znižal za tri odstotne točke, ob tem da bo država sprotno poravnavala vse tekoče obveznosti," je zagotovil finančni minister Andrej Šircelj.

Oba, tako premier Janez Janša kot tudi minister Šircelj sta sicer ob predstavitvi predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti zagotovila, da za večino porabnikov prinašata več denarja, tudi zahvaljujoč evropskemu denarju, in da sta zelo razvojno naravnana. Po Janševih besedah bo imela Slovenija v naslednjih letih na voljo daleč največ denarja Evropske unije doslej. "Z njim bomo lahko zakrpali marsikatero vrzel, ki se je pojavila letos, po drugi strani pa zacelili tudi kakšno staro investicijsko rano," je dejal premier in napovedal obsežne investicije v zdravstvo in v varstvo starejših ter vlaganja v digitalizacijo in znanje.

Bodo z ukrepi, ki so kar nekaj stali, dosegli namen? 

Dolg je nastal in morali ga bomo odplačati. "Zadolžili smo se prekomerno, in to bomo še leta odplačevali mi in tudi naši otroci," je denimo dejala Andreja Zabret (LMŠ). Da bomo še dolga leta odplačevali dolg, je opozoril tudi Andrej Rajh (SAB). "Do zadolžitve ne bi bili kritični, če bi porabljena sredstva dosegla pravi cilj, to je čim bolj ublažiti posledice krize za ljudi in gospodarstvo, a žal podatki kažejo, da je nekaj gospodarskih panog na robu preživetja," je dejal. Oster je bil Robert Pavšič (LMŠ): "Tej vladi je v samo nekaj mesecih uspelo uničiti javne finance in virus je bil na žalost samo izgovor." Zavrnil je tudi trditve, da so vladni ukrepi pripomogli k ohranitvi delovnih mest. "Samo zamrznili ste jih, a s tem države niste rešili pred odpuščanji," je opozoril. Ko se bodo ukrepi iztekli, pa bo v Sloveniji zelo na hitro nastala velika zaposlitvena kriza, je napovedal.

"Pred nami je rebalans proračuna, ki prinaša največji primanjkljaj v zgodovini Slovenije," pa je medtem opozoril Miha Kordiš (Levica). "A hkrati vlada zanemarja ključna področja družbe, odločila se je za stradanje zdravstva, znanosti, kulture in prostovoljnih gasilcev," je nadaljeval. Rebalans je označil za nesprejemljivega, vladi pa očital, da je poslancem v obravnavo namesto jasne vizije razvoja in izhoda iz krize posredovala napoved rekordnega trošenja brez utemeljitve. Poslancem SD pa se zdita proračunski primanjkljaj in trošenje države v aktualnih okoliščinah po besedah Janija Prednika logična in razumljiva. "In popolnoma normalno se nam zdi, da se za spopad z epidemijo veliko zadolžuje in troši," je dejal. V SD bi celo podprli rebalans, če bi koalicija podprla njihove predloge za prerazporeditve, saj bi pokazala, da ji gre za resnično pomoč ljudem, ne le za ideološke cilje in temeljito čiščenje proračuna, je dodal.

V poziciji medtem poudarjajo, da je rebalans proračuna izjemno socialno naravnan, da je šel denar ljudstvu in končno ne finančnim insitucijam, in da je razvojno usmerjen. Pomagali bomo ljudem in gospodarstvu, pravijo. Do 5. oktobra je šlo iz državnega proračuna za povračila nadomestila plač zaradi začasnega čakanja na delo več kot 281 milijonov, za oprostitev plačila prispevkov okoli 124 milijonov, za oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo, 438 milijonov, za temeljni mesečni dohodek 83 milijonov, za enkratni solidarnostni dodatek za upokojence 66 milijonov in za ranljive skupine oseb 24 milijonov, za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije skoraj 200 milijonov, za povračila nadomestila plač zaradi odrejene karantene skoraj 230.000 evrov, za turistične bone pa nad 118 milijonov evrov.

Vlada ne skriva, da je načrtovani primanjkljaj visok. Gre za posledico nepričakovanih izdatkov za blaženje posledic epidemije, pravijo pristojni. Finančni minister Šircelj pravi, da si ga bo vlada prizadevala v naslednjem obdobju zmanjševati, "vse dokler ne bomo spet lahko govorili o presežku". Upajmo, da bo res tako in da posledice epidemije ne bodo tako zelo hude. Za dobro vseh nas.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!