Kako izračunati neto plačo?

Kako izračunati neto plačo?

Špela Zupan
19.04.2022, 9:17
0
V Sloveniji imamo bruto sistem plač, kar pomeni, da delodajalec poleg neto zneska za zaposlenega plača tudi obvezne prispevke in odvede dohodnino. Preverite, koliko je njegov strošek pri minimalni in pri povprečni plači ter kakšne olajšave vam pripadajo.

Plača mora biti vedno v denarni obliki in izplačana najpozneje 18. v mesecu. Osnovna je določena glede na zahtevnost dela, pri čemer za poln delovnik ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače, ki v Sloveniji znaša 1074,43 evra bruto. Najnižje plače so lahko določene tudi s kolektivnimi pogodbami, kjer so razvidni tarifni razredi in skupine. 

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, zaposleni pa je upravičen tudi do povračil stroškov za malico, prevoz in službene poti. Ob osnovni plači mu pripadajo dodatki za: delovno dobo, posebne pogoje dela (popoldansko, nočno delo, nadurno delo, delo ob nedeljah in praznikih ter prostih dnevih), posebne obremenitve pri delu in zaradi neugodnega vpliva okolja oziroma nevarnosti pri delu, je naštela Nika Mori iz računovodskega servisa Unija. 

Delodajalec mora ob izplačilu izdati zaposlenemu pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, povračilih stroškov, akontaciji dohodnine in prispevkih za socialno varnost.
Delodajalec mora ob izplačilu izdati zaposlenemu pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, povračilih stroškov, akontaciji dohodnine in prispevkih za socialno varnost. FOTO: Adobe Stock

Stroški za prehrano, prevoz in službeno potovanje niso obdavčeni do določene višine. Tako ni treba plačati davka za povračilo stroškov za malico do 6,12 evra, za prevoz do 0,18 evra na kilometer, za celodnevno dnevnico do 21,39 evra. Posebna ureditev velja za delo na domu, ko zaposlenemu sicer ne pripada povračilo stroškov za prevoz, a mora dobiti povrnjene stroške za malico in nadomestilo za uporabo lastnih sredstev. Koliko znaša slednji, je stvar dogovora z delodajalcem, da je neobdavčen, pa ne sme presegati pet odstotkov mesečne plače zaposlenega in ne pet odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. 

Izplačilo je lahko višje ob morebitnem plačilu za delovno (stimulacija) ali poslovno uspešnost (pogovorno božičnica, 13. plača ali letna nagrada). Po novem je tudi plačilo za poslovno uspešnost neobdavčeno z akontacijo dohodnine do povprečne plače zaposlenega, če je zanj ugodneje, in delodajalci ga lahko izplačajo večkrat na leto. Zaposlenemu pripada tudi regres najmanj v višini minimalne plače, ki ni obdavčen do višine povprečne bruto plače. Ima tudi pravico do nadomestila za čas odsotnosti, kot so dopust, bolniški stalež, porodniški oziroma očetovski dopust. 

Tako dobimo neto plačo 

V Sloveniji imamo bruto sistem plač, kar pomeni, da se zaposlenemu izplača neto znesek, medtem ko mora delodajalec plačati obvezne prispevke in dajatve. "Prispevki za socialno varnost znašajo 22,10 odstotka od bruto plače. Gre za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje," je razložila Nika Mori. 

Zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, pripada tudi regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
Zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, pripada tudi regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. FOTO: Adobe Stock

Od bruto plače se torej odštejejo prispevki za socialno varnost in tudi akontacija dohodnine, s čimer se dobi neto plača, ki jo prejme zaposleni na račun. "Neto predstavlja približno 60 odstotkov bruto plače, ki je znesek, ki ga za zaposlenega prispeva delodajalec," je obrazložila. Delodajalec ima medtem dodatni strošek, in sicer za zaposlenega plača še 16,1 odstotka, kar predstavlja prispevke za socialno varnost, ki jih plača delodajalec. 

Dohodnina se medtem odtegne po določenih davčnih stopnjah od neto davčne osnove. "To dobimo, ko od bruto plače odštejemo prispevke za socialno varnost in davčne olajšave (splošna davčna olajšava, osebna olajšava, posebne osebne olajšave za osebe, ki samostojno opravljajo specializiran poklic, in posebne olajšave)," je pojasnila. In višja kot je plača, višji so prispevki in davki. "Razlike nastanejo pri akontaciji dohodnine, saj bo zaposleni z višjo bruto plačo spadal v višji dohodninski razred, torej bo višji odstotek akontacije dohodnine," je razložila. 

Konkretni izračuni za minimalno plačo, ki je 1074,43 evra bruto, in za povprečno plačo, ki je po podatkih Statističnega urada januarja 2022 znašala 1923,93 evra bruto (izračun Nika Mori, Unija)

Izračun neto bruto minimalna plača
Izračun neto bruto minimalna plačaFOTO: Cekin.si

Izračun bruto neto povprečna plača
Izračun bruto neto povprečna plačaFOTO: Cekin.si

Davčna novela je prinesla višje olajšave in višji neto 

Pred nedavnim je bila sprejeta novela Zakona o dohodnini, ki je zvišala neto plače. Med drugim predvideva postopno dvigovanje splošne olajšave in viša druge olajšave ter določa, da se bodo olajšave in letne davčne osnove za odmero dohodnine enkrat letno usklajevale z inflacijo oziroma rastjo cen. Tako uvaja, da se bo po letu 2025 začela usklajevati z inflacijo splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi. Do tedaj za leto 2022 znaša 4500 evrov, kar je 1000 evrov več kot doslej, v letu 2023 pa bo 5500, v letu 2024 6500 in v letu 2025 7500 evrov. Tako lahko torej vsi zaposleni uveljavljajo splošno olajšavo v višini 375 evrov mesečno oziroma 4500 evrov letno in znesek se bo vsako leto povišal, po letu 2025 pa se bo prilagajal glede na rast cen. 

Splošna olajšava se povečuje obratno sorazmerno glede na višino dohodka iz delovnega razmerja in zaposleni z nižjimi dohodki imajo še posebno splošno olajšavo, izračunano po določenem faktorju. Za davčno leto 2022 velja, da so zavezanci, ki prejemajo skupne dohodke do višine 13.716,33 evra, upravičeni do dodatne splošne olajšave, ki se spreminja v odvisnosti od višine skupnega dohodka – nižji je dohodek, višja je olajšava. Dodatna splošna olajšava se določi z uporabo naslednje enačbe: 19.261,43 evra – 1,40427 x skupni dohodek, so razložili na Finančni upravi. 

Posebne davčne olajšave so za vzdrževane otroke in druge vzdrževane družinske člane.
Posebne davčne olajšave so za vzdrževane otroke in druge vzdrževane družinske člane. FOTO: Adobe Stock

Posebno olajšavo imajo tudi invalidi s 100-odstotno okvaro, zaposleni starejši od 70 let in redno zaposleni, ki nepretrgoma najmanj 10 let prostovoljno in nepoklicno opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči. Seniorska in prostovoljska olajšava znaša 1500 evrov, invalidska 18.188,61 evra letno. 

Posebne olajšave imajo starši. Letna olajšava za prvega vzdrževanega otroka znaša 2510,03 (2436,92 evra v letu 2021), za drugega 2728,72 (2649,24 evra v letu 2021) in za tretjega za 4551,10 evra (4418,54 evra). Olajšava za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je 9094,90 evra na leto, medtem ko je bila lani 8830 evra. Invalidom s 100-odstotno telesno okvaro pripada osebna olajšava v višini 18.188,61 evra (v letu 2021 17.658,84 evra), olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pa ne sme biti višja od 2903,66 evra (v letu 2021 2819,09 evra). Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2022 so razvidne TUKAJ

Z novelo o dohodnini so torej višje olajšave in delodajalci plačajo nekoliko nižje prispevke. Iz zgornjih izračunov je razvidno, da je pri minimalni plači strošek delodajalca po novem 1288,15 in pri povprečni plači 2233,67 evra, medtem ko zaposleni s povprečno plačo prejme 1277,40 in z minimalno plačo 778,27 evra neto. Po dodatnih spremembah dohodninske lestvice se pozna razlika v višjem neto izplačilu in po izračunih je v primeru minimalne plače plačana dohodnina mesečno za 13, pri povprečni plači pa za okoli 23 evrov nižja. 

Dohodnina se namreč obračuna glede na celoletni zaslužek zaposlenega in na lestvici za leto 2022 za odmero dohodnine je pet razredov. V najnižjem s 16-odstotno stopnjo davka so davčni zavezanci z neto letno davčno osnovo do 8755 evrov. V razredu s 26-odstotno stopnjo davka so zavezanci z neto letno davčno osnovo do 25.750 evrov, v razredu s 33-odstotno stopnjo davka z neto letno davčno osnovo do 51.500 evrov. V razredu z 39-odstotno stopnjo davka so zavezanci z neto letno davčno osnovo do 74.160 evrov. V najvišjem razredu se davčna stopnja znižuje s 50- na 45-odstotno stopnjo davka, v njem pa so zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 74.160 evrov. 

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke