Vsa vprašanja so se nanašala na obdobje, ko so bile osebe stare približno 14 let. Nekatere od njih še vedno živijo v istem gospodinjstvu skupaj s starši, kot so v mladosti, nekatere pa so si ustvarile svoje gospodinjstvo in ne živijo več skupaj s starši. In kaj so ugotovili?

Podatki kažejo, da izobrazba očeta oziroma matere v precejšnjem obsegu določa sedanji materialni položaj njihovih otrok. Delež oseb (starih 25–59 let), ki so bile v letu 2019 izpostavljene tveganju socialne izključenosti, je bil veliko višji v skupinah oseb, katerih starši so imeli nižjo izobrazbo. Z višjo izobrazbo staršev se je delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, nižal.

Med osebami, katerih je imel vsaj eden od staršev več kot le srednjo šolo, jih je bilo resno materialno prikrajšanih manj kot 1 odstotek, medtem ko so bili med tistimi, katerih starši so imeli le osnovnošolsko izobrazbo ali manj,  4 odstotki.

Materialni položaj osebe v odraslosti precej določa tudi status aktivnosti očeta oz. matere v mladosti te osebe. Med osebami, katerih starši so bili v njihovi mladosti delovno neaktivni, je delež takih, ki so sedaj (v letu 2019) izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, večji kot med osebami, katerih starši so bili delovno aktivni.

Med osebami, katerih starši so bili v njihovi mladosti zakonodajalci, direktorji, strokovnjaki, tehniki ali uradniki, je delež takih, ki so zdaj (v letu 2019) izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, manjši kot pa pri osebah, katerih starši so se ukvarjali s kmetijstvom ali so bili zaposleni kot delavci za neindustrijski način dela ali delavci za preprosta dela.

Izobrazba staršev pomembno vpliva na to, kakšno izobrazbo bodo dosegli njihovi otroci, ko odrastejo

Od oseb, katerih starši so imeli zaključeno le osnovnošolsko izobrazbo ali manj, jih je zaključilo več kot le srednješolsko izobraževanje (višje-, visokošolsko izobraževanje ali več) 14 odstotkov. Od oseb, katerih vsaj eden od staršev je imel višješolsko oz. visokošolsko (terciarno) izobrazbo, jih je doseglo prav tako terciarno izobrazbo 67 odstotkov.

Finančni položaj gospodinjstva, v katerem so osebe živele v mladosti, se odraža tudi v zdajšnjem finančnem položaju teh oseb

Od oseb, ki so finančni položaj gospodinjstva, v katerem so živele v mladosti, ocenile kot slab ali zelo slab, se jih 28 odstotkov tudi zdaj (v letu 2019) težko (zelo težko, težko) prebije skozi mesec. Na drugi strani je zdaj (v letu 2019) med osebami, katerih finančni položaj je bil v mladosti dober oz. zelo dober, 12 odstotkov takih, ki zdaj shajajo zelo težko ali težko; 25 odstotkov teh oseb pa tudi zdaj s svojimi dohodki brez težav preživi mesec (shajajo zelo lahko, lahko). 

Med osebami, ki so zdaj (v letu 2019) resno materialno prikrajšane, je precej velik delež takih, ki so finančno stanje gospodinjstva, v katerem so živele v mladosti, ocenile kot zelo slabo ali slabo (35 odstotkov).

Največ oseb od tistih, ki so finančno stanje gospodinjstva, v katerem so živele v mladosti, ocenile kot zelo slabo ali slabo, je svojo mladost preživljalo na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta prejšnjega stoletja (rojeni 1959–1966), in sicer 30 odstotkov. Med osebami, ki so mladost preživljale po letu 1998 (rojeni 1984–1993), je bilo takih 11 odstotkov.

Od tistih, katerih finančni položaj je bil v mladosti dober ali zelo dober, jih ima zdaj (v letu 2019) višjo ali visoko izobrazbo 39 odstotkov, med tistimi, katerih finančni položaj je bil v mladosti slab ali zelo slab, je takih 10 odstotkov.

Tudi število otrok, lastniški status stanovanja in velikost kraja bivanja kažejo na finančni položaj gospodinjstva, v katerem je oseba živela v mladosti

Od oseb, ki so odraščale v gospodinjstvih s tremi ali več otroki, jih je 23 odstotkov shajalo dobro ali zelo dobro. Med osebami, ki so odraščale kot edinci, je bilo takih 36 odstotkov, med tistimi, ki so odraščale s še enim sorojencem oz. v gospodinjstvih z dvema otrokoma, jih je bilo 37 odstotkov.

Od oseb, ki so v mladosti živele v lastniških stanovanjih, jih je 34 odstotkov finančni položaj gospodinjstva ocenilo kot dober ali zelo dober, medtem ko je bilo med osebami, ki so živele v najemniških stanovanj, takih 25 odstotkov.

Osebe v manjšem kraju ali vasi so živele v slabšem finančnem položaju kot osebe v večjih mestih; od oseb, ki so v mladosti živele v večjih mestih, jih je 44 odstotkov finančni položaj gospodinjstva ocenilo kot dobro ali zelo dobro, medtem ko je bilo takih v manjšem kraju ali vasi 27 odstotkov.

Osebam, ki so v času mladosti živele v gospodinjstvih z enim ali dvema otrokoma, so bile enotedenske letne počitnice bolj dostopne kot tistim z najmanj tremi otroki

Enotedenske letne počitnice zunaj doma (tudi pri sorodnikih/prijateljih, v okviru šole ali mladinskih organizacij) so bile v nekoliko večjem odstotku dostopne osebam, ki so živele v gospodinjstvih z enim (75 odstotkov) ali dvema otrokoma (76 odstotkov) kot osebam, ki so živele v gospodinjstvih s tremi ali več otroki (v 52 odstotkov).

Skoraj vse osebe so v mladosti živele v gospodinjstvih, v katerih so bile vsem otrokom na voljo šolske potrebščine, npr. učbeniki, knjige, zvezki, pisala, oprema za športno vzgojo. 

Večina oseb je tudi v mladosti živela v gospodinjstvih, ki so vsem otrokom zagotovila vsakodnevni mesni oz. enakovreden vegetarijanski obrok.

Materialno stanje oseb v mladosti se je z vsako generacijo izboljševalo

Materialno stanje se je z vsako generacijo izboljševalo – od generacije oseb, ki so svojo mladost preživljale na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta (1973–1980, tj. rojeni v letih 1959–1966), do zadnje generacije (1998–2007, tj. rojeni v letih 1984–1993). Tako lahko vidimo, da je bilo v generaciji rojenih v letih 1959–1966 manj takih, kjer so vsi otroci iz gospodinjstva bili deležni enotedenskih letnih počitnic zunaj doma (53 odstotkov) kot naslednje generacije. Od rojenih v letih 1984–1993 jih je lahko šlo na počitnice že 83 odstotkov. Prav tako se je v tem času skoraj podvojil delež oseb, ki so v mladosti živele v zelo dobrem ali dobrem finančnem položaju (s 24 odstotkov na 42 odstotkov).

Vir vseh podatkov: statistični urad