Sama sem izredno sladkosneda. Že od kar vem zase, sem se basala s sladkarijami. Ko sem bila majhna, sem vedno komaj čakala obiske, saj je mama takrat gostom postregla piškote, ki so mi bili zelo všeč. Sedela sem na tleh in ko jih je položila na mizico, sem planila nanje. Opozorila in grožnje niso zalegle. Vsakič sem osramotila starše, po obisku sem bila kaznovana, a globoko v sebi srečna. 

Tako se je nadaljevalo še dolga leta. Morda bi bilo drugače, če bi imela težave s kilogrami, a jih nikoli nisem imela. Večkrat sem skušala nehati, a sem zdržala le kratek čas. Najhuje je bilo to, da sta tudi moj mož in otrok sladkosneda, tako da smo imeli vedno polno hišo sladkarij. Večkrat smo se zaradi tega skregali, saj sem se jaz zavedala škode, ki mi jo sladkor povzroča. Skušala sem ju prepričati, naj zmanjšata količino sladkih nakupov, a po navadi so se naša pogajanja končala tako, da smo se skregali. 

Ko je izbruhnila epidemija in smo ostajali doma, mi je šlo najprej dobro, nato pa sem po novem letu obupala in sem pojedla nenormalne količine sladkarij. Toliko, da sem začutila zdravstvene težave. Če že nimam pameti in volje, pa imam vsaj telo, ki je zakričalo dovolj. Začele so me namreč mučiti hude bolečine v želodcu in ne le to – zgaga. Bila je tako huda, da sem na trenutke mislila, da mi bo kislina razžrla požiralnik in da mi zateka v pljuča. V prsih je močno peklo, in sicer vsakič ko sem si privoščila sladkarije. In še vedno nisem dojela – nekaj dni sem bila pridna in sem pazila, da nisem jedla sladkih stvari, nato pa znova po starem. A moja zgodba s sladkorjem se je končala. Telo enostavno več ni zmoglo. 

Vse skupaj se mi je zagnusilo – tako kot kajenje – in 1. maj 2021 je bil prelomni dan v mojem življenju. 

Brez nikotina in brez sladkarij sem že od praznika dela. Počutim se odlično, a poglejmo še eno izredno dobro stvar, ki se je zgodila. Koliko denarja mi vsak mesec ostane sedaj, ko ne kadim, sem že pisala v zgornjem članku. In to je drobiž v primerjavi s tem, koliko mi ostane sedaj, ko ne kupujem sladkarij (Ja, mož je imel prav – jaz sem bila tista, ki sem pojedla vse sladko v hiši, tako da on in otrok v bistvu s sladkim ne pretiravata). 

Vsak dan sem pojedla za okoli pet evrov sladkarij, morda celo več. To je na mesec 150 in več evrov. In če prištejemo še moža in otroka ... Grozno!

Veste, kakšno presenečenje sem doživela, ko sem zadnji dan pred nakazilom plače pogledala na račun. Ostalo mi je veliko denarja. 

Sicer pa tokrat nisem norela in sploh ni bilo težko nehati. Mož in otrok sta se nekaj časa skrivala po stanovanju in se na skrivaj sladkala, saj ju je bilo strah, da me bo, če ju vidim, spet odneslo na stara pota. A me ne mika. Sem se jima zahvalila, saj sta pokazala veliko podpore in razumevanja, a počutim se močno. Tako močno, da jima še vedno pečem domače sladke dobrote. 

Ta epidemija je spremenila marsikaj in marsikoga. Poznam veliko ljudi, ki so začeli resnično skrbeti za svoje zdravje – spremenili so prehrano, prenehali kaditi, začeli so telovaditi, odstranili stres iz svojih življenj, postavili so si prioritete ...

In tako sem si tudi jaz postavila prioriteto, da želim iz svojega življenja odstraniti navlako, ki mi uničuje zdravje in osebne finance. Nič več nikotina, nič več nezdrave hrane in druge nepomembne navlake. Z zdravim življenjem, boljšo organizacijo in načrtovanjem so moje osebne finance veliko boljše kot prej, ko sem ves čas hitela in doživljala stres. 

Med epidemijo sem končno dojela, da so stvari zelo preproste in da smo mi tisti, ki jih zakompliciramo. Hočemo vse, hočemo zdaj, preveč jemo, preveč pijemo, kadimo, kupujemo, se ženemo za nepomembnimi stvarmi ... In ves čas jamramo, da nimamo dovolj denarja za tisto, kar nam je resnično pomembno. Ob tem pa se sploh ne zavedamo, da denar dobesedno mečemo skozi okno in ga trošimo za nepomembne stvari, s katerimi si uničujemo zdravje. Sedaj, ko sem spremenila nekatere stvari v mojem življenju, se zagotovo počutim bolj zdravo, pa še več denarja imam.