Ko nanese beseda na temo varčevanja, marsikdo odvrne, da nima pojma, kako naj kaj privarčuje, saj so plače bedne. Tisti, ki živijo kot najemniki, odštejejo celo bogastvo za plačilo najemnine. Če ima minimalno plačo, mu v bistvu po plačilu najemniške obveznosti ne ostane niti za račune niti za stroške hrane, da o drugih obveznostih ne govorimo. 

Najemnine so resnično visoke in mejijo na norost, pove vsak, ki mu je ta problematika znana. Stanovanj ni dovolj, lastniki navijajo cene, tisti, ki imajo otroke, pa so pogosto v slabšem položaju, saj se jih lastniki, vsaj večina njih, izogiba. Ponavadi pravijo, da gre za "nevarne" najemnike, ki jih ob morebitnih težavah ne bodo mogli pregnati iz nepremičnine. Zato se odločajo za mlade študente, za katere menijo, da jih lahko na cesto vržejo čez noč. 

O težavah najemnikov smo na Cekin.si pisali že večkrat. Če država ne bo začela intenzivno reševati tega vprašanja, se bo kriza le še poglabljala. 

A vrnimo se na vprašanje, kako naj ob takih stroških in plačah, kot jih imamo, sploh kaj privarčujemo. To je zanimalo tudi nas, zato smo se po odgovore obrnili na Ano Vezovišek, ki posameznikom in družinam svetuje, kako naj ravnajo z osebnimi financami. Nanjo se obračajo tako tisti, ki nimajo težav, kot tudi tisti, ki so že globoko zabredli. 

Velikokrat se nam zgodi, da sanjamo o povišici, ki bi rešila vse naše težave. Mislimo si, da bi živeli bolje, imeli več, a ko jo končno dobimo, se zelo hitro znajdemo znova v situaciji, da nam ni dovolj. Zakaj se to dogaja? Večina ljudi je naravnana tako, da porabi prav vse, kar dobi. Pomislimo na primer tudi na kadilce: ko prenehajo kaditi, si mislijo, kako bo krasno, saj jim bo vsak dan v denarnici ostalo okoli 3,70 evra. To je na mesečni ravni okoli 111 evrov, na letni približno 1332 evrov. Mislijo si, kako bo super, da bodo imeli višek denarja, kako ga bodo porabili za pomembne stvari, varčevanje, investicije ...

A na koncu se vedno izkaže, da ta denar čudežno izgine. Nihče od nekdanjih kadilcev še ni obogatel. Če pa ste vi tak primer, nam prosim lepo pišite in razkrijte, kako vam je uspelo. Zadeva naj bi bila preprosta: vsak dan, namesto za cigarete, ta denar daste v hranilnik ali ovojnico ... Podobno je na primer tudi s tistimi, ki se odločijo iz prehrane odstraniti nezdravo hrano, kot so na primer sladkarije. Zakaj se torej tako preprosta zgodba ne zgodi? Zakaj nam na koncu leta čudežno na varčevalnem računu ne ostane okoli 1300 evrov?

Ana Vezovišek pravi, da večina ljudi živi od plače do plače, in sicer ne glede na to, ali dobijo minimalno ali povprečno ali celo višjo od povprečne. Plačo dobijo in jo porabijo. "Pomembno je, da se navadimo, da živimo pod tem, kar dobimo. Da živimo od tistega, kar imamo, in da ne porabimo vsega. Temu rečem pravilo 10-10-80. Se pravi: 10 odstotkov takoj namenimo za dolgoročne cilje, 10 odstotkov takoj za kratkoročne cilje in če bi z 80 odstotki živeli čez mesec, potem ne bi moglo nikoli priti do tega, da se zlomite," je dejala za Cekin.si. 

Ključno je, da si določite okvirje, prek katerih ne boste šli. Če delate za minimalno plačo, potem ne morete voziti novega mercedesa. Še za vzdrževanje ne boste imeli dovolj denarja. To je dejstvo, ki ga boste morali sprejeti. Ugotovite torej, pravi Vezoviškova, kaj so vaši okvirji, kako želite živeti, koliko, za kaj in kam bo šel denar.

Ko dobite plačo, svetuje, najprej dajte na stran, šele potem tisto, kar vam ostane, prerazporedite čez mesec. "Če želiš kasneje imeti varnostno rezervo in slediti dolgoročnim ciljem, je to osnova. Zakaj so ljudje v limitih, zakaj imajo potrošniške kredite? Zato, ker nikoli niso imeli neke zaloge denarja, iz katere bi črpali, potem pa jo spet napolnili. Navajeni smo vse delati sproti in tako nikoli ne prideš več na zeleno vejo," dodaja.

Ne delajte torej sproti, postavite si cilje, držite se jih in uspelo vam bo.