Časi za investiranje so zaradi nepredvidljive prihodnosti zelo zahtevni. Cene življenjskih potrebščin naraščajo, zato plačujemo več za hrano, ogrevanje, elektriko in tehnologijo. Naraščajočo inflacijo spremlja gospodarska rast, ki se sicer počasi umirja, a ob vsem še vedno traja pandemija covid-19, ki jo spremljajo novi sevi in čigar konca niti ne zna niti ne upa napovedati nihče. Trenutna situacija je resda negotova, a vseeno ponuja priložnosti za vlaganja in plemenitenje premoženja. 

V katere delnice oziroma delnice katerih podjetij in panog je trenutno dobro vlagati ter zakaj?

V naložbeni ekipi finančne svetovalne hiše Vezovišek & Partnerji odgovarjajo: "To je vedno vprašanje za milijon dolarjev. Nihče ne ve, kaj bo jutri, četudi cela vrsta analitikov in tržnikov trdi, da vedo. No, običajno se jih slaba polovica zmoti."

V obdobju visoke gospodarske rasti in povišane inflacije pretekle izkušnje kažejo, da so načelno bolj donosne delnice cikličnih sektorjev, kot so energija, finance, materiali ali industrija. Vendar naše življenje še vedno kroji tudi pandemija z novimi sevi, zato ne smemo pozabiti na visokotehnološka podjetja, ki so se v obdobju pandemije najbolje obnesla in so tudi finančno zelo stabilna ter močna ('cash rich'). Nanje višja cena zadolževanja v obdobju višjih obrestnih mer ne vpliva tako močno. Na drugi strani so zanimiva podjetja, ki so v času krize najbolj trpela in so še vedno podcenjena, torej turizem, hotelirstvo in letalsko prevozništvo." Nakupi posameznih delnic za večino vlagateljev niso primerna izbira, mnogo bolj primerno je kupovati košarice v obliki investicijskih skladov, so poudarili.

Svetovalec finančno-svetovalne družbe Vzajemci skupina dr. David Vegelj obenem izpostavlja, da so vsi borzni trgi trenutno precej razgreti, saj so centralne banke ob koronskih ukrepih poskrbele za dovolj likvidnosti. "Poleg delnic so podivjale tudi nepremičnine, kriptovalute in alternativne naložbe, predvsem vlaganja v mlada zagonska podjetja. Trenutno bi se zaradi povišane inflacije na eni strani in verjetno začetka konca sproščenih monetarnih politik na drugi strani odločil za razpršeno vlaganje v kombinaciji delnic in obveznic, pri čemer bi imel malce večjo utež na delnicah. Od sektorjev se mi zdi zanimiva farmacija, od regij pa Vzhodna Evropa, Rusija in razvita Evropa. Bolj kot izbiri sektorja ali regije bi dal poudarek načinu vlaganja, saj trenutno dajemo prednost periodičnim vložkom na daljši rok," je razložil.

Katere delnice predstavljajo tveganje in zakaj?

"Vse delnice s seboj nosijo določeno tveganje, saj gre za lastniški kapital, kjer je vedno možna tudi popolna izguba vložka. A omenjeno se redko dogaja, bolj pogosta so močna nihanja vrednosti tako navzdol kot navzgor," so pojasnili v finančni svetovalni hiši Vezovišek & Partnerji. Dr. David Vegelj se prav tako strinja, da so vse delnice tvegane, trenutno še precej bolj kot nekaj let nazaj, saj so vrednotenja visoka. Seveda pa samo visoko vrednotenje še ne pomeni, da bo vrednost delnice padla.

Najboljši recept je ...

Po nasvetu naložbene ekipe Vezovišek & Partnerji se je vseeno načelno vedno dobro izogibati ozko usmerjenim naložbam, na katere najbolj vplivajo ravno spremenjene razmere. "Najboljši recept je torej razpršenost naložb, a ne samo med različnimi delnicami," so poudarili. "Analitiki bodo povedali, da trenutno ne bi stavili na trge v razvoju, kajti povišana inflacija pomeni tudi posledično dvig obrestnih mer v ZDA, torej močnejši dolar in odliv kapitala iz trgov v razvoju v dolarske naložbe. Ni pa nujno, da se bo omenjeno res zgodilo, obstaja še veliko dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati," so dodali.

Med dejavniki, ki bodo v bližnji prihodnosti najbolj vplivali na delniške trge, so našteli gibanje inflacije ter posledične odzive in ukrepe centralnih bank v zvezi z zmanjševanjem odkupa obveznic in dvigovanjem obrestnih mer. Veliko je odvisno od pandemije in globalne gospodarske rasti, še vedno pa ni popolnoma izključeno tveganje za zaprtje gospodarstva. Dr. David Vegelj je poleg naštetih likvidnost trgov izpostavil kot najpomembnejši dejavnik, ki spodbuja ali zavira vrednost delnic. "Trenutno smo v zadnji fazi spodbujanja trgov, kar pomeni, da lahko že v naslednjega pol leta pričakujemo, da bodo nekatere centralne banke stopile na zavore. Drug dejavnik je dojemanje inflacije, ki vedno povzroči večji premik v smeri vlaganja v delnice. Tretji dejavnik je, da banke pravzaprav spodbujajo sprejemanje tveganja in investiranje v delnice, saj so obresti ničelne oziroma negativne," je razložil.

Kolikšni so smiselni vložki in za kakšno obdobje ob vlaganju v delnice ter zakaj?

Pred nakupom delnic se je še posebej v negotovih časih smiselno posvetovati s strokovnjakom in narediti investicijski načrt. Smiselno je vlagati zgolj v naložbe, ki jih razumete in investirati samo dodatni denar, ki ga lahko v najslabšem primeru tudi pogrešite.

Obenem se je treba zavedati, da se plemenitenje premoženja ne zgodi čez noč, temveč je potreben čas. "Najprej je treba poskrbeti za temelje, šele nato se lahko lotimo vlaganja. Med temelji mislimo na ustrezno polno likvidnostno vrečo (za rezervo in financiranje kratkoročnih ciljev), poplačane slabe dolgove (vse razen stanovanjskih kreditov) in zaščito. Kar se tiče dobe investiranja, velja, da naj bo čim daljša, saj se tako močno poveča verjetnost pozitivnega scenarija, kajti realno se lahko uspešnost investiranja začne meriti šele po 10 letih," so poudarili pri Vezovišek & Partnerji.

Dr. David Vegelj prav tako svetuje, naj bo vlaganje v delnice oziroma vzajemne sklade dolgoročno, recimo za vsaj pet let. "Vložki naj bodo taki, da vam bodo vseeno nekaj pomenili, hkrati pa vas morebitna izguba dela ne bo finančno pokopala," je izpostavil. Tudi zato vlagateljem vedno svetuje, naj začnejo z dvema načinoma vlaganja, z mesečnim varčevanjem in hkrati v začetku dodajo srednje velik znesek, potem pa po potrebi dodajajo ali odvzemajo sredstva.

Kdaj je smiselno prodati delnice? Kdaj, ko padajo in kdaj, ko rastejo?

Ob morebitnem upadanju vrednosti je potrebno ohraniti mirno kri in izključiti čustva, izpostavljajo pri Vezovišek & Partnerji. "V večini primerov se trgi zelo hitro poberejo. Nikakor ne smemo prodajati v paniki, kar nas uči tudi zgodovina. Ključno je, da spremljamo in prilagajamo sestavo naložbene vreče oziroma portfelja na način, da periodično prodajamo, kar je najbolj zraslo in kupujemo, kar je najbolj padlo. Ravno obratno kot počne večina investitorjev," so opisali.

Po besedah dr. Davida Veglja so padajoči tečaji lahko zelo primeren trenutek za nakup in ne za prodajo naložb. "Posamezniki, ki bodo recimo mesečno varčevali v vzajemnih skladih, morajo takrat obvezno nadaljevati z vplačili. Tisti, ki bodo vlagali v posamezne delnice, morajo biti sposobni oceniti, ali so padci na trgih, ker imamo paniko (torej bodo delnice takrat kupovali, ne prodajali), ali je prišlo do spremembe v podjetju samem in je notranja vrednost bistveno nižja (takrat je mogoče delnice smiselno prodati)," je razložil. "Delnice se vedno kupuje, ker hoče nekdo z njimi zaslužiti. Prodajajo pa se iz tisoč in enega razloga, zato je težko oceniti, kdaj jih prodati. Pri nas uporabljamo sistem vrednotenja – če so delnice ali skladi bistveno nad notranjo vrednostjo pri nekih predpostavkah, potem je prodaja smiselna, če pa so bistveno pod notranjo vrednostjo, potem jih kupujemo. Je pa to dinamična igra," je opisal.

"Če želimo vnovčevati dobičke, prodajamo vedno takrat, ko delnice rastejo oziroma dosežemo donose, ki smo si jih začrtali. Pohlep ni dobrodošel; stvari se lahko hitro obrnejo in pohlep se nam lahko maščuje. Najbolje je torej, da se držimo naše naložbene strategije in od nje ne odstopamo ne glede na razvoj dogodkov. Torej počnemo enako kot v času padanja vrednosti delnic, le da obratno," so pridali v Vezovišek & Partnerji.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!