Brezglavo zapravljanje, nepredvideni stroški in pretirano izposojanje denarja nehote povzročajo dolgove, zaradi katerih se mnogi spopadajo tudi s številnimi stiskami, neprespanimi nočmi in si postavljajo tisoč in eno vprašanje, kako jih bodo poplačali. Kmalu sledi izvršba, ob kateri nekateri pomislijo na najhujše, ampak zakon vas še vedno tudi ščiti, kar pomeni, da vam bo vseeno nekaj ostalo na računu – za lastno preživetje.

Omejena izvršba

V najrazličnejše dohodke, kot so plača, nadomestilo plače, pokojnina, prejemki iz naslova začasne brezposelnosti, regres za letni dopust in podobno, ter na odškodnino zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče poseči po 102. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ampak omejeno. Kaj to pravzaprav pomeni in kdaj je to mogoče? Za pojasnila smo se obrnili na odvetnika. 

Žiga Marovt, odvetnik: "Zarubi se lahko največ do 2/3 prejemka dolžnika, dolžniku pa mora ostati najmanj znesek v višini 76 % (50 % pri izvršbi preživnine) bruto minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa ustrezno višji znesek. Minimalna bruto plača od 1. 1. 2020 znaša 940,58 EUR. Ob upoštevanju zakonsko določenega minimuma mora dolžniku ob običajni izvršbi ostati 714,84 EUR oziroma 470,29 EUR ob izvršbi zaradi preživnine. Omejitve veljajo le za tekoči mesec."

Katarina Čeč Labernik, odvetnica: "Opozarjam, da omejitev iz 102. člena ZIZ ne pomeni, da mora imeti dolžnik zajamčeni znesek ves čas na razpolago. Ves mesec ga mora imeti na razpolago le ob predpostavki, da ga ne porabi, ko pa ga izčrpa, ga izčrpa. To ne pomeni, da lahko dolžnik črpa denarna sredstva na računu in mu mora tudi na koncu meseca ostati še vedno zajamčeni znesek po 102. členu zakonu ZIZ." 

Kaj pa, če prejemate minimalno plačo in vam grozi izvršba? Več si preberite v spodnjem članku: