Premoženje

Minimalna plača in izvršba: vas lahko oberejo do golega?

V.H.

05. 01. 2021 13.39

Ljudje so v stiski in se zadolžujejo. Kaj pa, če se nekdo z minimalno plačo sooči z izvršbo? Ali jo je mogoče opraviti? O tem smo se pogovarjali tudi z odvetniki.

V številnih primerih gre za težke zgodbe. Še posebej v času gospodarske krize, ko so dolgovi Slovencev vse večji. Zgodbe so najpomembnejše za tiste, ki so v njih vpleteni, zato smo se pozanimali, kakšne so vaše pravice v postopku izvršbe.

Minimalna plača – kdaj izvršba ni mogoča?

Vsak delavec je upravičen do minimalne plače, ki trenutno znaša 940,58 evra bruto, če je zaposlen za polni delovni čas, medtem ko mu v primeru krajšega delovnega časa pripada najmanj sorazmerni del plače. Minimalna plača naj bi človeku omogočala vsaj približno dostojno življenje, zmanjševala revščino, ohranjala kupno moč in tako naprej, zato v zakonu obstajajo tudi nekatere omejitve, kar pomeni, da vas dolžnik ne more v vseh primerih "obrati do golega". Predmet izvršbe za poplačilo terjatev je sicer lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženje, razen če ni v nasprotju z Zakonom o izvršbi in zavarovanju.

Preberi še

Izvršba: kdaj in koliko vam lahko odtrgajo od plače?

Kaj pravi zakon?

Po Zakonu o izvršbi in zavarovanju se loči med prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), in prejemki, na katerih je izvršba omejena (102. člen).

Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe in nanje v nobenem primeru ni mogoče poseči (101 člen):

prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;

prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;

prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke;

prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;

nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;

denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.

Kaj storiti, če se kljub temu na primer banka "obesi" na minimalno plačo ali socialno?

Žiga Marovt, odvetnik: "Če se kljub omejitvam dovoli izvršba na te prihodke, ima dolžnik že na začetku izvršilnega postopka na voljo ugovor. Ugovor vloži zoper sklep o izvršbi, ki ga izda sodišče in s katerim se dovoli izvršba. Če banka ne upošteva omejitev, lahko dolžnik z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe."

Katarina Čeč Labernik, odvetnica: "V takšnem primeru pride v poštev nasprotna izvršba (5. odstavek 67. člena ZIZ) ali pa zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe (52. člen ZIZ). Slednja se uporabi v primeru, ko pri določitvi zajamčenega zneska, ki mora ostati na razpolago dolžniku, ni upoštevana omejitev iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu. Banka bi bila lahko v določenih okoliščinah za poseg v denarna sredstva dolžnika v nasprotju z zakonsko omejitvijo tudi odškodninsko odgovorna, pri čemer težave vidim pri opredelitvi škode."