Da gradbena slika ni nič kaj rožnata, čivkajo že vrabci na strehi. Objavljena letna poročila za leto 2008 razkrivajo, da so največja slovenska gradbena podjetja pridelala več kot 1,1 milijarde evrov dolga. Samo v lanskem letu je imel gradbeni sektor slabih 700 milijon evrov zalog, ki so predvsem posledica nedokončanih in neprodanih nepremičninskih projektov. Dobički gradbincev so bili zanemarljivo majhni, saj so lani slovenska gradbena podjetja ustvarila malo več kot 40 milijonov evrov dobička. Pa še teh 40 milijonov evrov je bolj ali manj navidezna številka, saj vrednotene zaloge pozitivno vplivajo na dobiček. Brez pozitivnega učinka zalog bi tako lahko marsikatero gradbeno podjetje okronali za nesolventno, dobički bi izpuhteli, izgube pa bi lahko presegle vrednost kapitala v posamezni družbi.

Slovenska gradbena giganta, Skupina SCT, ki jo vodi Ivan Zidar, kot tudi Skupina Primorje, ki jo vodi Dušan Črnigoj, sta v letu 2008 občutno nakopičila dolgove in zaloge. Nič kaj blesteč pa ni tudi Vegrad, ki glede na lastniški kapital velja za enega izmed bolj zadolženih gradbenih podjetij. Zanimivo pa je dejstvo, da je večina gradbenih podjetij presenetljivo optimističnih in prav nič zaskrbljenih, kar lahko nakazuje, da vsesplošna občutna razprodaja novih nepremičnin ni tako blizu, kot to mnogi napovedujejo.

Zakaj do popolne razprodaje morda sploh ne bo prišlo, če pa že, pa mnogo kasneje?

Pocenitev nepremičnin se po zgoraj opisanem scenariju lahko kaj kmalu zgodi, vprašanje pa je, kako občutno se bo cena novogradenj sploh znižala. Zelo malo verjetno je namreč, da bodo gradbena podjetja prodajala svoje nedokončane nepremičninske projekte pod stroškovno ceno, saj bi v tem primeru realizirali izgubo. Ta pa bi lahko zamajala bonitetno oceno dotičnega gradbenega podjetja, kar zagotovo ne bi ugodno vplivalo na zaupanje v izvajalca pri raznih javnih razpisih, izpad prihodkov iz naslova javnih razpisov pa bi za marsikatero gradbeno podjetje pomenilo usodno pogubo.
Če gradbeniki torej ne bodo prodali pod ceno, bodo zadržali celotno vrednost zaloge v podjetju in zunanja slika podjetja bo skoraj tako lepa, kakor je bila pred nastalo krizo. Do masovnih razprodaj zalog bi lahko prišlo le v skrajnem primeru, če bi gradbinci imeli nerešljive likvidnostne težave, razprodaja zalog pa bi bila tako zadnja rešilna bilka.

Kot pa opozarjajo različni analitiki, imajo gradbena podjetja na voljo različne vire financiranja. Namesto razprodaj zalog lahko dodatna sredstva, torej poleg najema bančnih posojil, zberejo tudi z izdajo obveznic, ki pa je za mnoge strokovnjake vprašljiva, saj bi bilo glede na trenutno transparentnost poslovanja gradbenih podjetij težko poiskati zainteresirane investitorje.

Prav tako ne smemo pozabiti, da so se v zadnjih letih gradbeni baroni kopali v dobičkih. Praktično smo priča prvi pravi nepremičninski krizi v Sloveniji, v zadnjem desetletju pa so gradbena podjetja kljub reinvestiranju sredstev zaslužila toliko, da bodo kratkoročno lahko prebrodila to krizo, vprašanje pa je seveda, katera podjetja bodo zaradi krize na dolgi rok za vedno izbrisana z zemljevida slovenskih gradbenih podjetij. Za nepremičninsko krizo je namreč značilen dolgotrajnejši ciklus in lep primer za to so pretekle nepremičninske krize, ki so se dogajale na različnih koncih sveta. Dodatne pocenitve na slovenskem nepremičninskem trgu so namreč zelo verjetne, do njih pa morda ne bo prišlo tako hitro, kot si večina misli in želi. Potrpežljivost torej ne sme biti odveč.