Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi poledic drugega vala epidemije covida-19 pravi, da so do kriznega dodatka v višini 200 evrov ob plači za december 2020 upravičeni zaposleni, ki delajo in katerih zadnja mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače. To je torej 1.881,16 evra (2 x 940,58). 

A čeprav njihova zadnja mesečna plača ni presegla tega zneska, kriznega dodatka niso prejeli. Zakaj? Zato, ker so v ta znesek delodajalci morali upoštevati izplačani znesek za poslovno uspešnost oz. po domače med drugim tudi božičnico, 13. plačo ... In ker so jih v tem času prejeli številni delavci z nižjimi plačami od dvakratnika minimalne plače, so enostavno ostali brez kriznega dodatka. 

V Gospodarski zbornici Slovenije se s takšnim ravnanjem ne strinjajo. Na ministrstvo za delo so zato naslovili pobudo za spremembo mnenja glede upoštevanja poslovne uspešnosti kot pogoja za pridobitev pravice do kriznega dodatka po PKP 7. 

"Po tolmačenju ministrstva za delo se v limit za upravičenost do kriznega dodatka všteva tudi poslovna uspešnost v celotnem izplačanem znesku v mesecu, ko je bila ta izplačana. Posledično delavci z nižjo plačo od dvakratnika minimalne plače do kriznega dodatka ne bodo upravičeni, če zaradi izplačane poslovne uspešnosti določen limit presežejo," pravijo v GZS. 

Poudarjajo, da to delavce postavlja v "neutemeljeno slabši položaj". Kot je GZS poudarila v svoji pobudi, se v plačo delavca v posameznem mesecu običajno upošteva sorazmerni del poslovne uspešnosti za obdobje, za katerega je ta izplačana. Konkretno mnenje MDDSZ z 8. januarja pa od tega splošnega pravila odstopa, po prepričanju GZS tudi od zakonskega koncepta instituta plače.

Kaj predlagajo v GZS?

GZS je na ministrstvo za delo naslovila pobudo, da ponovno preudari svoje mnenje glede upoštevanja poslovne uspešnosti in ga oblikuje v smeri, da se pri pridobitvi pravice do kriznega dodatka po PKP 7 upošteva sorazmerni delež ugotovljene in za določeno obdobje izplačane poslovne uspešnosti. "Tako bi se poslovna uspešnost, izplačana za celotno koledarsko leto 2020, pri mesečnem izračunu višine delavčeve plače upoštevala v višini sorazmernega deleža ene dvanajstine (1/12) zneska izplačane poslovne uspešnosti. Takšna interpretacija pa ne sme vplivati na pravico do kriznega dodatka za obdobje marec–maj 2020, je še poudarila GZS, saj gre za pridobljeno pravico zaposlenih," še pravijo. 

ZSSS: nepravičnost in neenakost pri obravnavi delavcev

Poglejmo še mnenje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS): tudi oni menijo, da gre za nepravičnost in neenakost pri obravnavi delavcev. Zato pozivajo, da se nepravičnost in neenaka obravnava zaposlenih odpravita. 

"V ZSSS smo prepričani, da je treba člen uporabljati tako, da bo dosežen njegov namen, to je, da bodo do kriznega dodatka upravičeni vsi delavci, katerih mesečna plača ne presega dvakratnika minimalne plače. Razlaga Fursa namreč tega ne zagotavlja, ravno nasprotno: Omogoča neenako obravnavanje delavcev glede na čas (mesec) prejema poslovne uspešnosti in onemogoča uresničitev namena zakonodajalca, ko je ta delavcem dal pravico do kriznega dodatka," pravijo. 

Predlagajo, da zadnja izplačana mesečna plača ne vključuje plačila božičnice ali poslovne uspešnosti, ki se izplačuje za obdobje celotnega leta.

Jim bo kdo prisluhnil? Bomo videli. 

Če ste bili torej morda jezni na delodajalca, da vam kriznega dodatka ni izplačal, naj pojasnimo: delodajalci so morali slediti zakonu in pravilom, ki so jih zapisali pristojni organi. Če je vaš delodajalec ugotovil, da je vaš znesek s prištetim zneskom za poslovno uspešnost višji le za 50 centov, je prišel do zaključka, da do kriznega dodatka niste upravičeni.

V spodnjem članku pa si lahko pogledate, zakaj niste prejeli celotnega kriznega dodatka. Dodani so primeri izračunov.