Ljubljanski kriminalisti so v začetku leta zaključili preiskavo kaznivega dejanja goljufije z oškodovanjem v višini 130.000 evrov z naslova lažno prikazanega investicijskega vlaganja v kombinacijo različnih produktov (kriptovalute, zlato, vrednostni papirji, delnice, nafta) z obljubo tedenskega donosa v višini 300 odstotkov vloženih sredstev.
Policisti so natančno opisali način prevare
Oškodovanec se za investicijo običajno odloči na osnovi objavljenega oglasa na družbenih omrežjih, v katerem je zlorabljena identiteta javnosti dobro znane, medijsko izpostavljene ali slavne osebe. V začetni fazi oškodovanec z nekaj enostavnimi kliki na povezave v oglasu pride do spletnega obrazca, kamor vpiše svoje osebne in kontaktne podatke, nato ga kontaktira "uslužbenec" lažnega ponudnika investicijskih storitev, so sporočili iz policije.
"Uslužbenec" oškodovanca z lažnim prikazovanjem, da gre za enkratno investicijsko priložnost, prepriča, da investira svoja sredstva. Običajno ga storilec pod pretvezo pomoči še dodatno prepriča, da mu omogoči upravljanje s svojim osebnim računalnikom in telefonom. Na tak način si storilec pridobi popoln dostop in nadzor nad oškodovančevo spletno banko.
Storilec na lažnem osebnem profilu vlagatelja - oškodovanca prikazuje plemenitenje vloženih sredstev ter s sodelovanjem oškodovanca izvaja transakcije na različne bančne račune, velikokrat na račune menjalnic kriptovalut. Po izvedenih nakazilih storilec sredstva na spletnih denarnicah pretvori v virtualne valute, za katerimi se izgubi sled, in si tako prisvoji sredstva.
Ko vlagatelj želi izplačilo sredstev, še ni konec. Lahko se zgodi, da storilec izplačilo pogojuje s plačilom lažnih davkov, odvetniških, posredniških, tranzitnih in drugih storitev, s čimer pride do še dodatnega oškodovanja.
Rezultat investiranja?
Nikoli prejeti obljubljeni donosi in oškodovanje vlagatelja v višini glavnice, do česar običajno pride v nekaj mesecih, ko oškodovanec prekine "investiranja". "Uslužbenci" lažnega ponudnika investicijskih storitev postanejo nedosegljivi, opozarjajo policisti.
Storilci izkoriščajo trenutno situacijo, saj ljudje zaradi ukrepov v povezavi z epidemiološko situacijo v državi več časa preživijo na svetovnem spletu, nekateri posamezniki pa se s spletnim okoljem srečujejo celo prvič v življenju. Storilcem je v pomoč tudi trend naraščanja vrednosti in s tem popularnosti nekaterih virtualnih valut, saj jim daje občutek, da lahko kdor koli na lahek način, brez truda, pride do visokega zaslužka, kar pa seveda ne drži!
Policisti že v prvem trimesečju letos obravnavali 51 tovrstnih primerov goljufij "Policija v letu 2021 zaznava porast oškodovanj slovenskih državljanov, ki nasedejo spletnim goljufom ter svoja sredstva vlagajo v različne spletne platforme, ki obljubljajo visoke stopnje donosov. Ne nasedajte jim in ne vlagajte sredstev v nepreverjene ponudnike investicijskih storitev! V želji po hitrem zaslužku so tako mnogi postali lahka tarča goljufov, ki na svoje žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokih zaslužkov ob minimalnem tveganju. Policija je že samo v prvih treh mesecih leta 2021 obravnavala 51 primerov s skupnim oškodovanjem v višini več kot 1,9 milijona evrov. V letu 2020 je obravnavala 83 tovrstnih primerov, pri čemer je bila zabeležena materialna škoda v skupni višini več kot 2 milijona evrov." |
Lično urejena spletna stran, privlačne ponudbe, nenavadna ustrežljivost "osebnih asistentov" in namestitev programov za oddaljen dostop – vse to je znak za alarm, pravijo slovenski policisti. Če pa ste že ugotovili, da ste svoja sredstva investirali v produkt, ki ne omogoča izplačila vloženih sredstev, potem zadevo nemudoma prijavite na najbližji policijski enoti ali na spletnem mestu policije.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV