Število transakcij pri prodaji stanovanj na Manhattnu je potonilo za več kot 50 odstotkov glede na lansko obdobje, poroča Reuters. Povprečna cena prestižnih stanovanj je v drugem četrtletju leta 2009 znašala približno 1,3 milijona dolarjev, kar je 400 tisoč dolarjev oziroma približno 21 odstotkov manj kakor v enakem obdobju lani. Tamkajšnji nepremičninski trg tako še vedno drsi navzdol, obrat trenda pa se še ne pričakuje prav kmalu. Vse strožji pogoji pri najemanju hipotekarnih posojil, naraščajoča brezposelnost in nadaljevanje recesije so bili razlogi, da je padec beležil tudi ta presižni del New Yorka, ki je bil v času nepremičninskih kriz pogosto imun na vsa dogajanja. Po pričakovanjih strokovnjakov naj bi se prodaja stanovanj nadaljevala tudi do konca leta, padec cen pa naj bi bil manjši od tistega, ki se je zgodil v letu 2008.

In kako je pri nas?

O drastičnem padcu prodaje nepremičnin v Sloveniji in posledičnem padcu nepremičnin v prvem četrletju leta 2009 smo že pisali. Podatki Geodetske uprave Republike Slovenije, ki so objavljeni v Poročilu o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem nepremičninskem trgu za 1. četrtletje 2009, nakazujejo na 6-odstotni padec cen stanovanj glede na prejšnje četrtletje in približno desetodstotni upad v primerjavi z istim obdobjem lani. Po podatkih geodetske uprave se število transakcij na nepremičninskem trgu manjša iz četrletja v četrtletje, padec prodaje nepremičnin pa je v primerjavi z zlatimi časi slovenskega nepremičninskega trga še večji od tega, ki se je zgodil na Manhattnu.

Zanimivo pa je dejstvo, da so cene starih stanovanj v Sloveniji v drugem četrtletju leta 2009 upadale manj kot cene novogradenj. Razloge za to lahko deloma iščemo v dejstvu, da je trg rabljenih stanovanj mnogo bolj odziven, saj so bili padci rabljenih nepremičnin pred tem mnogo bolj intenzivni kakor pri novogradnjah. Prav tako pa so se pred letom in več sklepali posli, ki še niso celotno odražali recesijskega stanja novogradenj. Bolj ko se je bližal konec leta 2008, bolj so se kazale prave razmere.

Skrb zbujajoča je tudi izjava Aleša Perovška, vodja evidentiranja trga nepremičnin na geodetski upravi (GURS), ki je kot eno izmed možnosti navedel tudi morebiten nepremičninski zlom, če bi se zaloge neprodanih novogradenj še naprej povečevale. Upadanje cen se bo po Perovškovih ocenah nadaljevalo vsaj do konca leta, nepremičninski trg pa naj bi oživel, ko se bodo razmere na denarnem trgu obrnile v pozitvno smer.

Več razlogov za rast ali več za padec cen slovenskih nepremičnin?

Seveda pa se tovrstni ukrepi lahko vrnejo kot bumerang efekt. Država ima na primer že zdaj veliko praznih in nezgrajenih stanovanj, ki bi jih kot racionalen gospodar lahko boljše izkoriščala. Gospodarske razmere so v Sloveniji negotove, brezposelnost je na visoki stopnji, odpuščanj je iz dneva v dan več, za kupce nepremičnin pa so bančna posojila manj dostopna kakor pred leti. Za nameček je Slovenija v fazi staranja prebivalstva, saj imamo čedalje večje število starostnikov, ki niso ravno klasični kupci nepremičnin, prej nasprotno. Povpraševanje po nepremičninah je torej v današnjih časih zelo skromno, ne smemo pa tudi pozabiti na morebitno uvedbo davka na nepremičnine, ki bi cene nepremičnin dolgoročno zagotovo še dodatno oklestil.

Kateri scenarij se bo torej uresničil? Tega žal nihče ne ve, so pa nekateri zelo prepričani v lastne napovedi.