Minimalna plača še naprej dviguje veliko prahu. Medtem ko eni pravijo, da je še vedno absolutno prenizka, drugi menijo, da je bilo njeno višanje nepremišljeno. Govori se tudi o domino učinku zakona o minimalni plači. 

S tem naslovom so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) organizirali posvet, na katerem je spregovorila tudi generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Takoj na začetku je opozorila, da je težko govoriti o minimalni plači, ne da bi izpadel vzvišen in nečuteč, saj so prejemniki teh plač ranljiva skupina. Slednje je treba ščititi, se je strinjala, a mednarodne konvencije navajajo, da je treba vprašanje minimalne plače reševati v socialnem dialogu, ki edini omogoča pretehtano odločitev. Če se preskoči to varovalko, nastanejo družbeni problemi, je pojasnila.

In prav to se je po njenih besedah zgodilo lani, ko je slovenska politika s sprejetjem nepremišljenega zakona, ki ni bil usklajen, ki ni skladen ne s pravno ne s socialno in ne z ekonomsko logiko ter ga ni pospremil noben izračun učinkov po panogah ali regijah, vse izpostavila resnim tveganjem.

Poseg politike v minimalno plačo naj bi bil povsem nepotreben, saj je trg dela "več kot deloval". "Lani smo dosegli rekordno zaposlenost, masa plač v gospodarstvu se je v zadnjem desetletju povečala za 24 odstotkov, število prejemnikov minimalne plače pa je do letos padalo," je spomnila.

V GZS se ne morejo sprijazniti z grobim posegom v sistem minimalne plače

"Tisti, ki pravijo, da so delavcem zagotovili višje plače, so neiskreni. Niso povedali, da bo novela zakona najbolj udarila po ranljivih posameznikih, podjetjih in panogah, pa tudi po malo manj ranljivih," je bila ostra Šmučeva.

Raziskave namreč kažejo, da so službe že zdaj težje dosegljive prav posameznikom z manj znanja in izkušnjami in teh po Sloveniji ni malo, je navedla. Zaradi višje minimalne plače naj bi podjetja, ki jih ukrep ne bo dotolkel, produktivnost krepila tudi z avtomatizacijo delovnih procesov, zaradi česar bo prišlo do manjših potreb po zaposlovanju ljudi, ki zdaj delajo na manj zahtevnih delovnih mestih.

Zvišanje minimalne plače ima za posledico višjo brezposelnost, upočasnjeno rast ostalih plač oz. povečanje uravnilovke, pri čemer je Slovenija že zdaj na prvem mestu v EU po deležu minimalne plače v povprečni plači, spremembo sistema nagrajevanja in celo več kriminala, so na posvetu GZS naštevali strokovnjaki. Več v dodanem članku: 

Poleg tega bodo stroški v podjetjih zaradi sprememb zelo narasli. "Po naših izračunih se bo morala masa za plače povečati za petkrat več kot ob letošnji uskladitvi minimalne plače," je pojasnila. GZS zato pričakuje rast vhodnih stroškov, "to pa bo pognalo konkurenčnost slovenskih podjetij navzdol, zlasti izvozno usmerjenih". "Posledično bodo zrasle tudi cene za vse državljane - od osnovnih živil, vrtcev, domov za starejše," je nanizala.

Bo na minimalni plači pristala polovica zaposlenih v državi?

Šmučeva je napovedala še, da nas bo doletela "uravnilovka zgodovinskih razsežnosti". Boji se, da bo na minimalni plači pristala polovica zaposlenih v državi.

Moti jo tudi visok delež, ki ga Slovenija namenja za socialne transfere

Obregnila se je tudi ob visok delež, ki ga Slovenija namenja za socialne transfere. Letos bo šlo za ta namen 1,34 milijarde evrov, je spomnila. "S tem spodbujamo mentaliteto, da zame delajo drugi, čeprav zmorem," je bila kritična. "Past brezposelnosti je pri nas ena največjih na svetu," je dodala. Socialna politika bi morala namesto tega spodbujati delo, ki da je najboljša zavarovalna polica.

"Zarezati v družbeno tkivo je lahko, pozdraviti to tkivo pa je dolgotrajen proces," je posvarila in sklenila s pozivom, naj država ne naredi napake, ki bo povzročila nepotrebno razdejanje v velikem delu gospodarstva in v marsikateri družini.