Za letošnje leto je minimalna plača postavljena pri 1024,24 evra bruto, kar v neto znesku predstavlja 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.

Minimalno plačo, ki je zakonsko opredeljena kot najnižji znesek plačila zaposlenemu za delo s polnim delovnim časom, je po oceni statističnega urada po zadnjih razpoložljivih podatkih za celotno gospodarstvo, to je povprečje leta 2019, prejemalo 45.700 oseb.

Koncentracija zaposlenih v predelu nizkih plač vztraja v zasebnem sektorju. Prejemnikov teh plač, ki niso zaposleni pri proračunskih uporabnikih, je bilo 37.900, pri proračunskih uporabnikih pa 7800. Razmerje med javnim in zasebnim sektorjem se v obdobju med letoma 2015 in 2019 ni bistveno spreminjalo.

Največje število prejemnikov minimalne plače v dejavnostih zasebnega sektorja je bilo v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gradbeništvu, gostinstvu in turizmu. Po deležu prejemnikov minimalne plače med zaposlenimi v posamezni dejavnosti so izstopale zlasti druge raznovrstne poslovne dejavnosti, trgovina in gradbeništvo.

Vpliv na odmero višine denarne socialne pomoči

Dvig minimalne plače bi lahko prispeval k zmanjšanju števila prejemnikov denarne socialne pomoči, vendar je to odvisno tudi od gibanja osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki predstavlja vstopni prag za upravičenost do pomoči, so menili na Umarju.

Meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do letnih pravic iz javnih sredstev se v skladu z zakonom uskladijo enkrat letno v januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin med januarjem in decembrom preteklega leta. Lani so se cene po podatkih statističnega urada znižale, zato se uskladitev letos ni opravila, pravijo na ministrstvu za delo.

V februarju bodo izplačani novi, višji zneski minimalne plače. Povečanje bo z marcem vplivalo na znižanje pravice do denarne socialne pomoči in na pravico do varstvenega dodatka v primeru družine, v kateri je delovno aktivna oseba, ki prejema minimalno plačo. Upravičenec do te pravice je v primeru dviga plače centru za socialno delo dolžan sporočiti spremembo, na podlagi katere se pomoč znova odmeri, so spomnili na ministrstvu.

Dvig minimalne plače bo imel vpliv tudi na odmero socialnih transferjev, kot so otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija šolske prehrane. A to se bo brez sprememb meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti zgodilo prihodnje leto, ko bodo izdane dohodninske odločbe za letos.

Podatkov o tem, koliko upravičencev bi ostalo brez teh transferjev zaradi dviga minimalne plače, na ministrstvu sedaj nimajo.

So pa izpostavili, da socialni transferji predstavljajo začasno socialno varnost posameznika in družine, višja plača pa dolgoročno zagotavlja večjo socialno varnost: "Pomeni namreč višjo osnovo za priznanje pravice do nadomestila plače v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, starševskega nadomestila, pokojnine in do drugih denarnih dajatev iz socialnega zavarovanja."