Minister za delo Janez Cigler Kralj je včeraj sporočil, da bo uskladitev minimalne plače za leto 2022 enaka rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Zvišala naj bi se torej za 4,9 odstotka, na 1074,43 evra bruto. Več o tem v spodnjem članku. 

Nemudoma so se zvrstili odzivi – na eni strani so poudarjali, da je to zvišanje premajhno, na drugi, da je preveliko in nevzdržno. 

ZSSS: Dvig naj bo večji

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zagovarjajo dvig minimalne plače za 10,65 odstotka, kar bi pomenilo 1133,35 evra bruto. 

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič pravi, da za obstaja kopica razlogov za večji dvig. "Sindikalna stran je izrazila prepričanje, da bi poleg obvezne uskladitve, ki jo določa že zakon (rast življenjskih stroškov), rast minimalne plače morala odražati tudi ostale razmere, od gospodarske rasti in realne rasti plač do padca brezposelnosti in zlasti podražitev, s katerimi se soočamo v zadnjem času," pravi.  

"Pri določanju višine minimalne plače se moramo zavedati, da minimalna plača ni določena za zaščito gospodarstva, temveč pomeni najnižjo še pravično plačilo za delo, torej varuje najslabše plačane delavce. Ministru smo zato predlagali, naj opravi dodaten premislek in minimalno plačo dvigne, upoštevaje ne le rast življenjskih potrebščin, temveč tudi gospodarsko rast, rast plač in izrazito padanje brezposelnosti," je dejala Jerkičeva in dodala, da bi morale rasti vse plače, ne zgolj minimalna. 

Poudarja, da je potreben nov izračun minimalne plače. "Naše mnenje je, da bi moral biti dvig večji tudi zato, ker znesek minimalne plače temelji na izračunanih minimalnih stroških iz leta 2016, v vmesnem obdobju pa so se ti občutno zvišali. Kljub našim večkratnim opozorilom novega izračuna ni in ni. Ko bo narejen, bo skok minimalne plače spet velik, čemur pa bi se lahko v januarju ob dobrih razmerah za poslovanje izognili," je še dejala.

GZS: Dvig minimalne plače za skoraj 5 % pomeni veliko dodatno obremenitev gospodarstva

V Gospodarski zbornici Slovenije so opozorili, da se podjetja soočajo z velikimi podražitvami energije in materialov. "Pri določenih dejavnostih in podjetjih je strošek materiala in energije tudi blizu polovice prodaje in ti subjekti bodo stežka prenesli velik dvig minimalne plače," opozarjajo. 

Pravijo, da je minimalna plača že lani rasla. "Minimalna bruto plača je že leta 2021 porasla za 8,9 odstotka, pri čemer je bila decembrska medletna inflacija (2020) negativna (cene so se znižale za 1,1 %). Posledično se je torej minimalna plača realno okrepila za desetino. Že sedaj smo na vrhu po razmerju med minimalno in povprečno plačo. Po kupni moči je pri aktualni višini 7. najvišja v EU-21. V zadnjih treh letih je bil dvig minimalne plače za 80 EUR večji (+180 EUR), kot je znašal srednji dvig v drugih državah EU (+100 EUR). Tudi podatki o stopnji revščine zaposlenih kažejo, da instrument minimalne plače opravlja svojo vlogo, saj je stopnja tveganja revščine 3,4 % (2019), kar je 15-krat manj kot pri brezposelnih, delež pa je manjši le še na Češkem," so predstavili številke. 

Kaj torej predlagajo? "Pričakujemo, da se bo država po vzoru iz leta 2021 odpovedala dodatnim prihodkom iz naslova dviga minimalne plače in bo del dviga v obliki subvencije v pavšalnem znesku 30 EUR na zaposlenega mesečno namenila najbolj prizadetim podjetjem. S tem bi podjetja pridobila nekaj časa za uskladitev prodajnih cen in prilagoditve poslovanja na višje stroške. Izpostavljamo, da bi se lahko neto minimalna plača še dodatno povečala s sprejetem predloga Zakona o dohodnini. Leta 2025 bi prejemnik minimalne plače iz tega naslova prejel letno 640 EUR več. To bi pomembno povečalo kupno moč in stabiliziralo domače povpraševanje tudi ob morebitnem slabšanju epidemiološke slike," je dejal izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Dodatno predlaga, da bi od 1. marca do konca leta 2022 veljala nižja osnova za obračun socialnih prispevkov zaposlenih, kot je določeno v ZPIZ-2, in sicer v višini nove minimalne plače.