Dvig minimalne plače vpliva na dvig določenih cen in storitev. Kot je opozoril glavni ekonomist na GZS Bojan Ivanc, bo dvig vplival na višje stroške dela v delovno-intenzivnih dejavnostih, kot so trgovina, čiščenje in socialno skrbstvo. "S tem bo vplival na višjo končno ceno blaga ali storitve za potrošnike," je posvaril.

Lani so po dvigu minimalne plače podražitve zaznavali predelovalna industrija z nizko dodano vrednostjo, trgovina, gradbeništvo, zasebno varovanje, komunala, domovi za ostarele, v javnem sektorju pa poleg teh tudi vrtci.

Da bi se to lahko zgodilo, so priznali tudi na Umarju, a ocenili, da bi bilo prelivanja višjih stroškov dela na cene proizvodov in storitev manj. Podjetja se namreč lahko na povišanje minimalne plače odzovejo tudi prek zmanjšanja drugih stroškov.

"Glede na to, da bo dvig minimalne plače vplival predvsem na podjetja v delovno intenzivnih panogah, kjer je velik delež prejemnikov minimalne plače in ki so bila v preteklem letu z vidika padca aktivnosti med najbolj prizadetimi, ocenjujemo, da bi v teh panogah lahko v manjši meri prišlo do tega prelivanja. V trenutnih razmerah, ko je trošenje gospodinjstev omejeno, rast cen življenjskih potrebščin pa zmerna, povečanje minimalne plače ne bo bistveno vplivalo na splošno raven cen. Vpliv povečanja minimalne plače na stroške podjetij in s tem na cene bo namreč ublažilo tudi dejstvo, da bo del bremena povišanja minimalne plače prevzela država," so ocenili na uradu.