Minimalna plača je merilo, ki ga banke upoštevajo pri izračunu višine kredita. Potrošniku mora po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb glede na višino dohodka ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. "Dvig minimalne plače znižuje kreditno sposobnost zaposlenih oseb, saj mora zaposlenemu ostati ta znesek, ob tem pa še znesek za preživljanje drugih družinskih članov," je opozoril glavni ekonomist na GZS Bojan Ivanc.

Omejitev je določena v sklepu Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. "Ta v zahtevnih razmerah z namenom vzdrževanja ustrezne ravni kreditnih standardov ostaja v veljavi. Nujnost preprečevanja prekomerne zadolženosti prebivalstva prek ustreznih kreditnih standardov bank se je namreč pokazala prav ob izbruhu sedanje krize," so povedali v Banki Slovenije.

"Po letošnjem dvigu minimalne plače se bo prag za pridobitev kredita zaradi navezave vsebine makrobonitetnega ukrepa na določbe zakona o izvršbi in zavarovanju nekoliko dvignil. V Banki Slovenije smo naredili obsežne analize in simulacije, ki so pokazale, da vpliva na posojilno aktivnost iz tega naslova ne pričakujemo," so zatrdili. Kot so ponazorili, je bilo v lanskem tretjem četrtletju le 0,2 odstotka zneska vseh posojil odobrenih osebam, ki zaradi zvišanja minimalne plače v letu 2021 ne bi izpolnjevale v makrobonitetnem ukrepu opredeljenih pogojev.