Ko je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pripravila dan odprtih vrat, so številni delavci k njim prišli s svojimi plačilnimi listami. Obiskalo jih je 1000 delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, in so želeli, da jim sindikalisti pomagajo pregledati plačilne liste. Prejemniki minimalne plače so namreč februarja to plačo prvič dobili izplačano po novih predpisih.

Pred in po dnevu odprtih vrat jih je obiskalo še enkrat toliko. Vsi so bili zaskrbljeni, ali jim delodajalci minimalne plače izplačujejo po zakonu. 

Kaj so ugotovili?

V ZSSS so ob pregledu plačilnih list ugotovili okoli 20 odstotkov zakonskih kršitev - predvsem pri manjših delodajalcih, tistih, ki zaposlujejo agencijske delavce ter tudi v dejavnosti zasebnega varovanja. Med kršitvami sta bili nezakonita ukinitev ali znižanje dodatka na delovno dobo, v katerega je mogoče poseči le s spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti, in znižanje osnovne plače pod prag, določen v posamezni kolektivni pogodbi.

Tudi delodajalci, ki zakona niso kršili, so z različnimi manevri dosegli, da zvišanje plač ni bilo tolikšno, kot bi lahko bilo. Sindikalisti so namreč zaznali sporne prakse, kot so na primer: delodajalci so zakonito znižali dodatek na delovno dobo ali ga prek pogodbe kolektivne dejavnosti pretvorili v dodatek na stalnost, ukinili nekatere dodatke, ki niso posebej določeni v zakonu o delovnih razmerjih, eno od velikih trgovskih podjetij pa je denimo prenehalo izplačevati 200 evrov visoke stimulacije, s katerimi je doslej korigiralo plače. Delavci so tako prejeli skoraj enake minimalne plače kot pred uveljavitvijo sprememb ali pa le malenkost višje.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je napovedala zahtevo, da se z zakonom določi vse dodatke in tako prepreči tovrstne zlorabe.

Nakazujeta se vsaj dve ovadbi

Izvršni sekretar ZSSS Boštjan Medik je povedal, da že imajo pooblastila, da zahtevajo odpravo kršitev, če delodajalci ne bodo ukrepali, pa bodo sprožili individualne in kolektivne spore, kazenske ovadbe (nakazujeta se vsaj dve) in prijave na Inšpektorat RS za delo.

Odkrili še nekaj težav

Sindikalisti so zaznali še druge težave, ki niso neposredno povezane z minimalno plačo. Med njimi je napačen obračun nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti, dopusta in praznikov. Izkazalo se je, da veliko delodajalcev ta nadomestila določi na podlagi osnovne plače, in ne povprečne plače v zadnjih treh mesecih, kot bi bilo treba. Razlike v prejemku delavca so lahko s tega naslova občutne.

Glede na množično pojavnost tovrstnega obračuna gre očitno za sistemsko napako, lahko da je to možnost razvil ponudnik računalniškega sistema, delodajalci pa so jo zagrabili, je opozorila Jerkičeva in napovedala ukrepe ZSSS.

Plačilne liste nepregledne

Poleg tega je večina plačilnih list nepreglednih, saj iz njih niso razvidni višina osnovne plače, urne postavke in dodatkov. Delavci niso seznanjeni z osnovnimi pojmi in teh list ne razumejo. 

Spomnimo

Novela zakona o minimalni plači je z letom 2020 znesek minimalne plače zvišala z 886,63 na 940,58 evra bruto. Poleg tega so bili s 1. januarjem iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, tudi za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela.

Hkrati se z letošnjim letom pri izračunu minimalne plače uporablja nova formula, in sicer mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Na drugi strani pa je uveljavljena zgornja meja minimalne plače, tako da ta ne sme biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Nas že spremljate na Facebooku? Pridružite se nam in bodite na tekočem vedno in povsod!