Levica je predstavila in vložila predlog zakona o minimalni plači, v skladu s katerim bo ta prihodnje leto znašala 667 evrov neto, leta 2020 pa se bo dvignila na 700 evrov neto. Zakon, s katerim bodo iz minimalne plače izločeni tudi vsi dodatki, ima podporo vseh koalicijskih strank. Po besedah Luke Mesca je vprašanje le, kdaj bodo dodatki izključeni. Pravi pa, da lahko okoli 70.000 zaposlenih čez dober mesec pričakuje dvig plače.
Kako bo z dodatki?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga, da se dodatki, ki so opredeljeni v zakonodaji in kolektivnih pogodbah, izključijo z letom 2020. "Dodatki bodo izključeni, to je dejstvo. Vprašanje, ki ostaja, je zgolj najprimernejši datum," je poudaril Mesec.
Kaj se bo zgodilo leta 2021?
Z letom 2021 se bo začela uporabljati formula, po kateri bo morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, kar po trenutnem izračunu pomeni 736 evrov, je strnil Mesec. Formula po njegovih besedah zagotavlja, "da nihče, ki dela osem ur na dan, ne bo več životaril na pragu tveganja revščine, kot je bilo to z dosedanjo ureditvijo". Pristojno ministrstvo se s formulo po Meščevih besedah strinja, saj je v strokovnem mnenju zapisalo, da taka ureditev vzpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in neaktivnih oseb z navezavo na minimalne življenjske stroške.
Bo naš proračun preživel?
Glede učinkov zakona na proračun je Mesec dejal, da je "proračunsko praktično nevtralen, ker se bo zaradi povišanja plač v javnem in zasebnem sektorju nekoliko več tudi steklo v proračun iz naslova davkov in prispevkov".
Delodajalci na nogah!
Politične odzive lahko spremljate v članku na 24ur.com.
V Združenju delodajalcev Slovenije opozarjajo, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji. Ob tem so izpostavili, da predlog zakona ni bil predstavljen ekonomsko-socialnemu svetu. "Združenje delodajalcev Slovenije se ne strinja s poskusi določanja minimalne plače, kot se znova dogaja, in sicer mimo vsakršnega dialoga s socialnimi partnerji," so zapisali. Kot so dodali, so tovrstno prakso delodajalci izkusili že pri zadnjih spremembah zakona, ki je v podjetjih v gospodarstvu pustila resne posledice.
V združenju opozarjajo, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji, njegova obravnava pa ni bila niti še predstavljena ekonomsko-socialnemu svetu. "Podjetja, delodajalci tako sredi novembra še ne vedo, kakšni stroški dela in kakšna ureditev jih čaka v naslednjem letu," do izpostavili.
Pričakujejo, da bo minimalna plača obravnavana v okviru tripartitnega dialoga med vlado, sindikati in delodajalci ter da bo zgolj usklajena med tremi ključnimi deležniki poslana v parlament.
Na pomanjkanje socialnega dialoga pri sprejemanju zakona so sicer opozorili tudi v SMC, kjer so prispevali podpise k predlogu zakona Levice o minimalni plači. Mesec je pojasnil, da bo predlog v skladu z dogovorom s koalicijo obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet. S premierjem so po besedah Mesca dogovorjeni, da bo zakon vlada vložila še v razpravo na ekonomsko-socialni svet.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so medtem zapisali, da se obrtniki in podjetniki ne zavzemajo zgolj za dvig minimalnih plač, ampak za to, da bi delavci imeli dostojne plače. Ob tem pa opozarjajo, da bi morala država razbremeniti stroške dela, s čimer bi delavcem omogočila višje neto plače. "Naša država bi morala razbremeniti stroške dela, da bi delavcem ostalo več. Razlika med bruto in neto plačo je prevelika. Od dviga plač bo največ dobila država prek prispevkov," predsednika OZS Branka Meha povzemajo v zbornici.
Dodali so, da je sicer obrtniki in podjetniki podpirajo dvig neto plač delavcev, kar je pokazala tudi anketa, ki jo je septembra med svojimi člani izvedla zbornica. "Skoraj vsi obrtniki in podjetniki (99 odstotkov) so v anketi odgovorili, da podpirajo predlog o razbremenitvi plač z dohodnino, pri čemer bi delavec ob enaki bruto plači dobil višje neto izplačilo," so še dodali.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV