Vsota, ki jo želi prodajalec pretihotapiti iz države, je dvakrat višja od dovoljene, ki jo lahko Kitajci letno pošljejo v tujino. A verjetno mu bo uspelo s posredniki. Plačal jim bo provizijo, katere višina je odvisna od tveganja in povpraševanja.

Posel bank na črno cveti zaradi negotovega gospodarstva. Uradne številke, koliko denarja se pretihotapi iz države, ni, a po ocenah kitajske centralne banke naj bi šlo za 800 milijard juanov (115 milijard evrov) letno. In vsako leto je hujše, na kar kaže tudi padec deviznih rezerv.

Denar skrivajo za fasadami trgovin in čajarn. Veliko strank je podkupljenih uradnikov in pripadnikov srednjega sloja, ki želijo v tujini kupiti nepremičnine. Vsi verjamejo, da je njihov denar varnejši čez mejo, da bo obdržal vrednost, in vsem je skupen strah pred vnovičnim zlomom borze, ki so ga doživeli letos poleti.

Po besedah newyorške nepremičninske agentke Džjange Džindžin želijo družine skoraj 2000 kitajskih študentov na kolumbijski univerzi kupiti nepremičnine. Dela ima ogromno. "Poleti nisem prav veliko spala. Preveč študentov je iskalo stanovanje," je povedala. Nekaj njenih strank se zanaša na sorodnike in prijatelje, ki jim pomagajo pri prenosu denarja, drugi ustanovijo podjetja v ZDA, preko katerih potekajo lažne transakcije.

Oblasti hočejo zadržati denar doma, želijo si novih investicij na Kitajskem in ne drugod. Prenašanje denarja v tujino kaže na nezaupanje v kitajsko gospodarstvo, pa tudi ovira centralno banko pri reformah za njegovo okrepitev, je za The Wall Street Journal povedal ekonomist Julian Evans-Pritchard.

Bančništvo na črno sveti v mestih ob meji s Hongkongom in Macaujem, ki imata kot nekdanji koloniji ohlapnejša finančna sistema. Ko denar pride v Hongkong, lahko praktično potuje kjer koli po svetu. Včasih večje vsote razdelijo v manjše zakonite in jih nakažejo preko več sto bančnih računov, ki jih odpre nezakoniti bančnik. Včasih tihotapci gotovino prenašajo kar na sebi in veliko jih ujamejo. 

Junija so po hišni preiskavi banke na črno aretirali 31 oseb in zapečatili 1087 računov z 12 milijardami juanov (1,72 milijarde evrov). Namig so dobili, potem ko je poslovnež Čan Tat želel prenesti 63 milijonov juanov (devet milijonov evrov) v Hongkong, ki jih je hranil za pokoj. Denar so prenesli v treh delih in na koncu na skupen račun. A izkazalo se je, da manjka osem milijonov jenov (1,15 milijona evrov), zato je Tat prijavil zadevo.