Na Facebooku smo zasledili spodnji zapis, ki se je začel širiti po forumih in družbenih omrežjih. 

"V VEDNOST NAM MLADIM STARŠEM ...

"Midva na socialni lepše živiva kot prej, ko sva oba hodila v službo. Skupni dohodek je bil okrog 1900 eur. Skoraj 300 eur vrtca + ostali stroški. Ostalo ni veliko. Sedaj ostane enako ali pa še več. Sva pa oba zavestno pustila službo (z dogovorom z delodajalcem, ker se je krčilo kader in sva se javila, da sva lahko prva na spisku, oba v razliki cca pol leta). Sedaj najemnine plačujeva 60 eur, vrtca 30. Upravičena sva do neplačila rtv prispevka in dodatnega zdravstvenega zavarovanja (kar je spet 100 eur mesečno v skupnem). Po plačilu osnovnih stroškov nam še vedno ostane 800 eur za hrano oz. življenje. Kar nama ni nikoli, ko sva še hodila v službo. In dokler bo tako, ne grem nazaj v službo, če ni plača takšna, da mi ostane vsaj 1x toliko, kot če ležim doma in občasno še kaj delam."

Številni so šokirani in pravijo, da ne podpirajo tovrstnega početja, spet drugi menijo, da je kriva država, ki je zaposlene pripeljala tako daleč, da se jim bolj splača dati odpoved in živeti od socialne pomoči. 

Nekaj dejstev, ki smo jih na Cekin.si že objavljali: 

► november 2019: Nadškofijska karitas Maribor je razkrila, da na njihova vrata trkajo tudi zaposleni, ki potrebujejo pomoč, saj se le s težavo prebijajo iz meseca v mesec.

► april 2019: Med delovno aktivnimi je takšnih, ki živijo pod pragom tveganja revščine, sedem odstotkov. Denarno ali materialno pomoč dobrodelnih organizacij prejema 17 odstotkov brezposelnih in dva odstotka delovno aktivnih.

► november 2018: "Nevzdržno je, da ljudje, ki delajo cel delavnik, dobijo samo nekaj deset evrov več kot tisti, ki ne delajo".

► oktober 2018: Pomoč potrebujejo tudi zaposleni z najnižjimi dohodki, kot so prekarci, delavci v negotovih zaposlitvah in zaposleni z nizkimi dohodki.