"Na tržnem inšpektoratu prejemamo veliko vprašanj in prijav potrošnikov v zvezi z napakami na rabljenih vozilih, ki se pojavijo kmalu po nakupu in so po mnenju potrošnikov razlog za uveljavljanje pravic z naslova stvarne napake. Pri tem pa pozabijo na dejstvo, da je vozilo staro na primer 10 ali več let in ima prevoženih prek 200.000 km," pravijo na tržnem inšpektoratu ter dodajajo, da je treba pri oceni, ali gre za stvarno napako ali za normalno obrabo vozila, upoštevati tako starost vozila kot tudi prevožene kilometre. Pomembna je tudi zgodovina vozila – redno vzdrževanje, način vožnje prejšnjih lastnikov in podobno – kar pa kupcu ni vedno na voljo. Zato vsaka napaka pri rabljenem vozilu ne pomeni avtomatično tudi stvarne napake, saj je lahko napaka posledica staranja in/ali redne rabe vozila s strani prejšnjih lastnikov, poudarjajo.

Pri nakupu rabljenega vozila, predvsem starejšega, se mora kupec zavedati, da se sestavni deli vozila z leti in uporabo starajo in obrabljajo, zato jih je treba redno vzdrževati in po potrebi tudi zamenjati. Zaradi starosti in iztrošenosti vozila (in sestavnih delov) je tudi cena bistveno nižja od cene novega vozila. Zato velja, da je treba pri določitvi običajne lastnosti take stvari upoštevati tudi dotrajanost (obrabljenost) stvari, ki je nastala zaradi rabe take stvari s strani prejšnjih lastnikov.

Pomemben je skrben pregled

Ugotavljajo tudi, da bi lahko potrošniki določene lastnosti vozila in napake odkrili s skrbnim pregledom in preskusom vozila že pred nakupom (na primer nedelovanje klima naprave, nezaklepanje posameznih vrat, nedelovanje pomične strehe, obrabljenost pnevmatik in drugo). Prodajalec namreč ne odgovarja za napake, ki so potrebne za običajno rabo stvari, ali so nastale zaradi pomanjkanja lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjeno oziroma predpisane, če so bile te ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec, lahko opazil pri pregledu stvari. Podobno skrbnost pregleda blaga s strani potrošnika zahteva tudi evropska zakonodaja s področja varstva potrošnikov. Evropsko sodišče pa v sodbah zastopa merilo povprečnega potrošnika, ki je primerno obveščen, skrben in previden.

Nasveti tržnega inšpektorata

Pred nakupom pri trgovcu z vso skrbnostjo preglejte vozilo in preverite, ali ima vse lastnosti, ki so bile navedene v oglasu. Še posebej bodite pozorni na listine, ki so priložene vozilu in iz katerih se da ugotoviti kar nekaj dejstev in informacij.

Iz homologacijske listine oziroma tako imenovanega »Potrdila o skladnosti« je razvidno, ali ga je izdal pooblaščeni zastopnik za to znamko vozil v Sloveniji (to pomeni, da je bilo vozilo prvič registrirano v Sloveniji), ali pa tehnična služba kot strokovni organ v postopku posamične odobritve vozila pri posamičnem »uvozu« vozila iz tujine.

Naslednji pomemben element je prometno dovoljenje, in sicer rubriki »Datum prve registracije vozila« in »Datum prve registracije v RS«. Če datuma nista enaka, pomeni, da je bilo vozilo najprej registrirano v tujini (običajno so to vozila raznih »Rent a car« družb ali leasing podjetij) in se je kasneje pripeljalo v Slovenijo.

Zelo pomemben dokument je servisna knjižica, kjer so vpisani podatki o servisih, ki so jih opravljali prejšnji lastniki vozila. Iz knjižice je namreč razvidno, v kakšnem časovnem intervalu so se servisi opravljali in pri koliko prevoženih kilometrih. To so pomembni podatki za oceno, ali kaže števec prevoženih kilometrov dejansko stanje. Na podlagi prijav ugotavljajo, da trgovci kupcu obljubljajo, da ima vozilo servisno knjižico, ki pa jo prejšnji lastnik še ni izročil. Po izvedenem nakupu pa servisne knjižice prodajalci z različnimi izgovori ne dostavijo, ker ne obstaja. Kupcem rabljenih zato vozil svetujejo, da pred odločitvijo za nakup vozila oziroma pred plačilom are ali celotne cene vztrajajo pri predložitvi servisne knjižice ali drugih obljubljenih listin – sicer stran od takega vozila.

Veliko kupcev rabljenih vozil šele po nakupu vozilo pelje na pregled na pooblaščeni servis ali na AMZS, kjer ugotovijo, da je bilo vozilo poškodovano ali da drugi elementi niso brezhibni, čeprav je trgovec obljubljal ravno nasprotno.

Zato svetujejo, da se pregled rabljenega vozila pri pooblaščenem serviserju opravi pred nakupom, saj je strošek takšnega pregleda (dobrih sto evrov) zanemarljiv v primerjavi s ceno vozila in kasnejšimi težavami. Še posebej to velja v primeru, če se naknadno odkrijejo napake, ki bi kupca odvrnile od nakupa, če bi jih poznal še pred nakupom. Če prodajalec ne dovoli takega pregleda – stran od takega vozila.

Pomemben podatek pri odločitvi za nakup rabljenega vozila so dejansko prevoženi kilometri. Ti namreč vplivajo na nadaljnje pravilno vzdrževanje vozila oziroma zamenjavo vitalnih delov (na primer zobati jermen). Če takšen del ni pravočasno zamenjan, lahko na vozilu nastane za več tisoč evrov poškodb. Zato svetujejo, da kupec pred nakupom oceni, ali stanje vozila in vitalnih delov ustreza stanju števca prevoženih kilometrov. Pooblaščeni servisi nekaterih blagovnih znamk vozil imajo vpogled v servisne posege za vsa vozila servisirana v EU, zato je pri njih možno ugotoviti oziroma približno oceniti dejansko število prevoženih kilometrov rabljenega vozila.

Na podlagi zadnjega prometnega dovoljenja (številka prometnega dovoljenja in registrske označbe vozila) se preko portala e-Uprave lahko pridobi podatke o številu lastnikov v Sloveniji ter stanje števca prevoženih km pri zadnjem opravljenem tehničnem pregledu vozila, če je vozilo starejše od 4 let.

Na spletni strani Avtolog se na podlagi številke šasije (VIN) vozila dobijo podatki o stanju km števca in lastnikih, ko je bilo vozilo na tehničnem pregledu v Sloveniji.

Pri vozilih, ki so bila kot rabljena kupljena v drugi državi, je treba pred registracijo v Sloveniji vložiti pri finančni upravi zahtevek za plačilo davka na motorna vozila (DMV). Vsi registrirani uporabniki portala e-Davki lahko preverijo z vpisom VIN številke vozila, če je bil DMV plačan. Na tem dokumentu je navedeno tudi stanje km števca. Te podatke se dobi tako, da se v zavihku »Vpogledi« poišče rubriko »DMV-vpogledi«, kjer se vpiše VIN-številka, na podlagi katere se nato izpišejo podatki o tem vozilu – če je bil plačan DMV in tudi stanje km števca ob oddaji zahtevka.

Potrošnikom tudi svetujejo, da pri nakupu rabljenega vozila od trgovca zahtevajo, da na pogodbo, račun ali garancijski list vpiše stanje kilometrov, kot ga prikazuje števec ob nakupu vozila. Priporočljivo je, da se pred nakupom pridobi datumski opis servisnih posegov na vozilu, kjer so navedeni tudi prevoženi kilometri. Na ta način bo olajšano dokazovanje dejstev v primeru morebitnih uradnih postopkov.

Na koncu naj omenimo še, da mora prodajalec vozila kupcu ob prodaji rabljenega vozila na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov izdati garancijski list za obdobje najmanj enega meseca, garancijski list pa mora vsebovati obvezne sestavine, kot jih določa 16. člen zakona.