O tem, da so cene zlata dosegale rekordne vrednosti, smo na Cekin.si že poročali. Sledil je padec cen, a ta ni nenavaden, saj so pred tem beležili rekorde. To pomeni le, da želijo vlagatelji unovčiti predhodno rast. 

Med pandemijo je cena zlata začela strmo naraščati, saj se je znova prebudila stara logika – med krizo je najbolje imeti zlato, saj bo to vedno obdržalo svojo vrednost.

Leta 2017 so največ zlata kupili Kitajci, in sicer po poročilu World Gold Council kar 637,3 tone. Sledili so Indijci s 544,6 tone zlata, nato še ZDA, ki so kupile 144,7 tone. Za primerjavo: leta 2017 je Iran kupil 44,9 tone zlata, malo manj pa Turčija, Južna Koreja in drugi. 

Zdaj pa se je to spremenilo – Vzhod kupuje manj zlata, Zahod več. V organizaciji World Gold Councila pravijo, da so največji poskok povpraševanja po zlatu zaznali v Nemčiji. Le v prvi polovici letošnjega leta so Nemci kupili kar 83,5 tone zlata, kar je dvakrat več kot v istem obdobju lani. Razlogov je sicer več, a eden od njih je tudi nestabilnost trga in vprašanje, kako varne so delnice najdonosnejših podjetij ter tudi, ali bodo delničarji prišli do svojih dividend. Naj spomnimo, da tista podjetja, ki prejmejo državno pomoč, ne smejo izplačevati dividend. 

Nemci so tudi narod, ki želi poskrbeti za lastno varnost, saj so v preteklosti doživeli že marsikaj. To jih je izučilo, zato želijo ustvariti varnostno rezervo.