"Poglej, samo pet evrov," pravi moj mož in mi kaže izdelek, s katerim sploh ne vem, kaj naj bi počela. Sklepam, da on ve in da ga nujno potrebuje, tako da sem tiho, ko ga odnese k blagajni in plača. Ko prideva domov, ga vprašam, kaj bo s tem. "Mogoče ga bom kdaj potreboval in plačal sem ga samo pet evrov," mi odgovarja. 

Takih primerov je bilo skozi dolga leta najinega partnerstva nešteto. Sama sem se pred leti odločila spremeniti odnos do nakupovanja na razprodajah, akcijah in znižanjih, saj mi je nekritično in neracionalno nakupovanje nesmiselno. Še več – nakupovanje izdelkov le zato, ker so na znižanju, in ne zato, ker jih resnično potrebujemo, mi gre pošteno na živce. Morda bi še razumela, če bi imela vsak mesec na voljo 100.000 evrov za zapravljanje ter vilo, garažo in skladišče za shranjevanje teh stvari ... Hmmm, ne. Tudi takrat ne bi razumela. Le zakaj bi kupila nekaj, česar ne potrebujem?!

Na Cekin.si smo večkrat pisali o tem, kako načrtno nakupovati, ter kako se ogniti nepremišljenim nakupom. 

Sama kupujem zelo racionalno. Moj prvi razlog je ta, da ne maram prenatrpanega prostora, saj se želim doma počutiti prijetno in sproščeno. Drugi razlog je ta, da težko mečem stvari proč. Ja, tako je. Čeprav sem strah in groza, ki podivjano opravi "čistke" stanovanja, sem tudi oseba, ki ji to delo predstavlja kar velik psihični in fizični napor. Odločitev, kaj bom naredila s katerim predmetom, me izčrpa. Ali ga bom vrgla v smeti ali prodala ali podarila ali ostane? In tako za vsako stvar, ki je v stanovanju. Meni je to zelo naporno delo, tako da si raje ne kompliciram življenja in ne kupujem stvari, ki jih ne potrebujem. 

Tretji razlog pa je seveda denar ali bolje rečeno moj čas. Vsi si nekako predstavljamo, da stvari kupujemo z denarjem. Ja, res jih. A skušajte spremeniti perspektivo. Za denar delamo, kar pomeni, da svoj čas porabimo za delo, ki je plačano. Ko brezglavo nakupujemo, v bistvu kupujemo s svojim dragocenim časom. Koliko časa ste morali delati za tiste čevlje, ki samevajo v omari? Ali za obleko, ki ste jo oblekli le enkrat? Ali za kuhinjski aparat, ki ga v bistvu sploh ne potrebujete? 16 ur? 50 ur? 

Te ure so vaše življenje. In jaz dobro premislim, kaj si bom kupila s temi urami. Kupila si bom doživetja, znanje, zabavo, druženje ... Kupila bom otroku tečaj, izlet, skupne počitnice in potepanja po mestu, gledališče, knjige, znanje in izkušnje. 

Kako pa nakupujem? Prav te dni smo prenavljali otroško sobo. Vse v sobi, tako da smo v nakup pohištva in druge opreme vložili kar veliko prihrankov. Najprej sem z otrokom pogledala nekaj spletnih strani, da sem dobila občutek, kaj mu je všeč in kakšno sobo bi imel.

Ko sem nato brskala za možnimi rešitvami, sem opazila 1001 čudovito stvar, ki mi je bila takoj všeč. Vse, kar se mi je zdelo kakovostno, cenovno sprejemljivo ter v skladu z otrokovimi željami in potrebami, sem dodala na seznam želja. Že hiter pregled je pokazal, da sem naklikala toliko izdelkov, da bi z njimi lahko napolnila družinsko hišo. Balast sem odstranila in tam pustila po največ dve opciji nujnega pohištva – na primer dve različni postelji, pisalni mizi in podobno. Seznam je nato šel v potrjevanje otroku, ki je določil, kaj bomo kupili. 

S seznamom smo se nato odpravili v trgovino ter v roku ene ure smo imeli že vse nabrano. Le tisto, kar je bilo na listu, in nič več. Res pa je, da sledi še nakup nekaterih malenkosti, ki bodo popestrile otroško sobo. A le nekaj! Zato v ta nakup grem sama z otrokom. Hči se namreč zna brzdati in razume, da ne more dobiti vsega. Mož pa ves čas le ponavlja: "O, poglej, kaj imajo v akciji za samo 10 evrov!" In tako 20-krat. Če to množimo, potem ugotovimo, da za "poceni" drobnarije, katerih sploh ni na našem seznamu želja, porabimo 200 evrov. Veste, koliko časa delamo za 200 evrov?! Da bi jih porabili za nekaj, česar ne potrebujemo. Ne, hvala. 

Kot sem že rekla – 200 evrov bo šlo za izlete, tečaje in podobno.