
V času trajanja projekta lahko izbrani kandidati delajo kar koli in kolikor želijo. Do nosilcev projekta oz. izplačevalcev nimajo nikakršnih obveznosti, le eno – v roku treh let, kolikor traja eksperiment, morajo izpolniti sedem spletnih vprašalnikov. Skupina raziskovalcev je izžrebala še dodatnih 1380 posameznikov, ki bodo v teh treh letih vsakih šest mesecev izpolnila vprašalnike, denarja pa ne bodo prejemali. Plačali jim bodo le čas, ki so ga porabili za izpolnjevanje vprašalnikov.
Denar za izvedbo raziskave je podarilo 150.000 zasebnih donatorjev. Nosilec projekta je sicer ena neprofitna organizacija iz Berlina.
Prejemniki denarja bodo tekom treh let dobili 43.200 evrov, znesek pa ne bo obdavčen. Celotna vrednost izplačil znaša okoli 5,2 milijona evrov.
Nosilci projekta so prepričani, da bi univerzalni temeljni dohodek rešil marsikatero težavo današnje družbe. Želijo dokazati, da ljudje tako postanejo bolj kreativni in srečnejši, ko se znebijo pritiska, da morajo nekako zaslužiti denar za osnovno preživetje. Če bi bilo za osnovne stroške poskrbljeno, bi ljudje bolje živeli in doprinesli več družbi, so prepričani.
Predstavljajte si, …
Da vam ni treba skrbeti za to, kje boste zaslužili denar za osnovo – plačilo strehe nad glavo, računov, nakup hrane in podobno. Da bi imeli za te stroške zagotovljen denar, vse, kar pa bi sami zaslužili, bi imeli za druge potrebe. Pa bi res delali ali bi lenarili?
Prav na to vprašanje bodo skušali odgovoriti nemški raziskovalci. Kaj bodo počeli ljudje, če bodo imeli tri leta na voljo denar, s katerim bodo plačali osnovno življenje? Ali bodo lenarili? Bodo prenehali delati? Bodo prenehali iskati zaposlitev?
Ali pa bodo teh 1200 evrov obravnavali kot odlično priložnost za ustvarjanje finančnih rezerv. Morda se bodo odločili za polovični delovni čas? Morda bodo s tem denarjem zagnali lastni posel. Ali ga bodo darovali drugim.
Raziskovalci bodo merili tudi raven stresa, ki ga bodo udeleženci projekta doživljali v teh treh letih. Predpostavka je, da se bo ta znižal.
Pričakujejo tudi, da se bodo prejemniki opogumili in uresničili sanje o podjetništvu ali o spremembi poklica oz. bodo poiskali boljšega delodajalca. Spomnimo namreč – zakaj zaposleni ostajajo pri slabih delodajalcih? Ker sostisnjeni v kot in nimajo druge izbire, saj si ne morejo privoščiti, da kar tako podajo odpoved.
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV