Okrogle mize o nepremičninskem trgu na sejmu Kapital so se udeležili Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana, Frano Toš iz nepremičninske agencije Interdom, Jožef Murko iz mariborske agencije Dodoma, dr. Ivo Lavrač z Ekonomske fakultete v Ljubljani ter Blaž Miklavčič, predsednik uprave GH holdinga.

Že na začetku razprave se je ljubljanski župan pohvalil, da so najnovejše nakupe stanovanj izvedli po ceni 2.000 evrov z DDV. Ob tem je vsem, ki se lotevajo nakupa nepremičnine, svetoval, naj z nakupom počakajo še pol leta, ko naj bi se uresničila njegova predvolilna obljuba in naj bi cene nepremičnin v našem glavnem mestu padle pod 2.000 evrov oziroma na 1.800 evrov na kvadratni meter, razen na izbranih lokacijah. Razlog za padec naj bi bil tudi v cenah izgradnje stanovanj, ki naj bi že padle pod 1.000 evrov, v bodoče pa naj bi se gibale do meje 1.500 evrov za kvadratni meter. Samo v Ljubljani pa se trenutno izvajajo investicije v vrednosti milijarde evrov, občutno pa se je zvišala tudi količina zazidljivih zemljišč. Da bi lastnike tovrstnih zemljišč spodbudili h gradnji, mestne oblasti razmišljajo – ob uvedbi davka na neuporabljene nepremičnine – tudi na davek na nezazidana zemljišča.

Razloge za padec cen nepremičnin je navedel Frano Toš iz Interdoma, ki meni, da so cene padle zaradi povečanja ponudbe in krize, vendar pa pod 2.000 evrov za kvadratni meter naj ne bi padle, zaradi dobre finančne kondicije investitorjev pa naj bi se še vsaj dve leti gibale nekje med 2.200 in 2.600 evri za kvadratni meter. V Mariboru je situacija že precej drugačna, saj se najdražja stanovanja prodajajo po ceni 2.000 evrov za kvadratni meter, na trgu pa so se cene spustile tudi na 1.000 evrov za kvadratni meter. Po mnenju Blaža Miklavčiča, predsednika uprave GH holding, je glavno vprašanje cena zemljišč, saj v Ljubljani cene nepremičnin padajo hitreje kot cene zemljišč, kar pomeni, da so nekateri investitorji pri oblikovanju prodajnih cen že zelo blizu lastne cene. Predvsem popoldanski investitorji, torej tisti, ki se z investiranjem v nepremičnine ne ukvarjajo profesionalno, pa bodo prvi, ki se bodo za preživetje primorani spustiti tudi pod lastno ceno. Prava znižanja cen naj bi po mnenju Miklavčiča doživeli, ko bodo cene zemljišč sledile cenam stanovanj. Pričakuje tudi, da se bodo v prihodnje z investiranjem ukvarjali samo profesionalci in večji sistemi. Znižanju cen naj bi sledile tudi druge pozitivne spremembe na trgu: večja kakovost gradnje, energijsko bolj učinkovita gradnja in drugačna vloga nepremičninskih agencij. V sektorju nepremičnin se bodo vse bolj posvečati manjšanju stroškov in inovativnosti tako pri gradnji kot pri prodaji. V izmenjavo besed med kupcem (Jankovič), graditeljem (Miklavčič) in prodajalcem (Toš) je zelo mirno posegel dr. France Lavrač s kratko izjavo: "Nepremičninski trg je sesut. V Ljubljani so se v treh mesecih prodale tri hiše, na trgu pa deluje 200 nepremičninskih agencij."

Župan Jankovič se je dotaknil tudi najemnin, ki so po njegovem mnenju prav tako previsoke. Tudi na tem področju pa v Ljubljani po podatkih nepremičninskega portala SLOnep beležimo kar 12-odstotno znižanje cen najema in kar 200-odstotno rast ponudbe.

Krivdo za krč na nepremičninskem trgu naj bi po mnenju nekaterih udeležencev nosili tudi mediji z napihovanjem psihoze. Prodajalci nepremičnin očitno delijo enako mnenje kot včeraj prodajalci vrednostnih papirjev. Kljub krizi naj se ne bi nič spremenilo. Kot je rekel danes gospod Toš, otroci se bodo še vedno rojevali in družine se bodo še vedno selile.

Po mnenju vseh bodo zmagovalci krize predvsem kupci nepremičnin, ki se jim v prihodnosti, kot kaže, obeta večja in boljša ponudba za manj denarja. Trg naj bi se očistil špekulantov in naj bi postal bolj "zrel". Z veliko optimizma po povedanem in z glavo pri poceni stanovanjih smo se sprehodili mimo razstavnega prostora, kjer Kranjska investicijska družba kljub krizi prodaja stanovanja v zloglasni Vili Urbana za pet in več tisoč evrov na kvadratni meter.