Davčne obveznosti zavezancev, kot sta denimo napoved obdavčljivih dohodkov ali sporočanje računov iz tujine, na Finančni upravi običajno preverjajo na podlagi podatkov, ki jih po uradni dolžnosti prejmejo od drugih institucij, mednarodne izmenjave podatkov ali na podlagi prijav. Nadzor ob morebitnem odkritju nesorazmerja med uradno napovedanimi dohodki ter premoženjem in porabo uvedejo na podlagi prijav policije, Urada za preprečevanje pranja denarja in drugih prijaviteljev ali prejetih podatkov na podlagi mednarodne izmenjave podatkov, pa tudi informacij v medijih in po lastni presoji. 

Ob sumu, da sta premoženje in trošenje izrazito nesorazmerna s prijavljenim dohodkom, sprožijo finančno preiskavo. Ob upoštevanju vseh evidenc, informacij, izjav in listin, ki dokazujejo dejansko stanje, preverijo sum neprijavljenih prihodkov. Če ugotovijo, da so sumi upravičeni, zavezanca pozovejo k predložitvi Prijave premoženja. Tedaj lahko poda pojasnila oziroma pojasni izvor premoženja in denarja za svojo porabo, ki po podatkih Finančne uprave presega obdavčene napovedane dohodke. 

Po prejemu obrazložitve in na podlagi drugih podatkov se na Finančni upravi po preučitvi dokumentacije odločijo, ali bodo uvedli davčni inšpekcijski nadzor ali bodo ustavili preiskavo. V primeru nadzora nato ugotavljajo nesorazmerje med premoženjem in trošenjem ter prijavljenimi dohodki, pri čemer pridobijo podatke iz lastnih evidenc, od drugih državnih organov, bank, drugih fizičnih in pravnih oseb ter tudi podatke iz tujine. Tudi preiskovani zavezanec lahko intenzivno sodeluje pri ugotavljanju dejanskega stanja, saj je sproti seznanjen z ugotovitvami Finančne uprave ter lahko hkrati predlaga svoja dejstva in dokaze. Sicer pa preverjajo vse podatke, ki imajo vpliv na vrednost premoženja – tako premoženje kot tudi obveznosti, kakor tudi vse podatke o dohodkih, posojilih, darilih, dedovanju. 

Kakšne so kazni in globe ter ali je zavezanec lahko kazensko odgovoren, če je utajil davke in protipravno pridobil veliko premoženje? 

Če na koncu finančne preiskave odkrijejo, da zavezanec razpolaga s sredstvi za zasebno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presega napovedane dohodke, mu odmerijo davek od ugotovljene razlike, pri čemer upoštevajo dejansko vrednost premoženja. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. 

Če ugotovijo neposredno povezavo razkoraka med porabo in napovedanimi dohodki, lahko preverijo in analizirajo tudi podatke o premoženju, porabi in dohodkih družinskega člana in drugih povezanih osebah ter tudi pri njih uvedejo nadzor, so razložili na Finančni upravi.

V postopkih odmere davka zgolj od nenapovedanih dohodkov sicer ne ugotavljajo vrste dohodka in posledično ne vodijo prekrškovnega postopka. Če odkrijejo, da zavezanec ni prijavil določenega dohodka ali transakcije, se lahko vodi prekrškovni postopek, in globa za hujši prekršek posameznika znaša od 400 do 5000 evrov. Če gre v nadzoru za odmero večjih zneskov davka, ki dosežejo 50.000 evrov v obdobju 12 zaporednih mesecev, na podlagi ugotovitev podajo še kazensko ovadbo. Tedaj fizični osebi, ki je protipravno pridobila veliko premoženjsko korist, grozi do osem let zapora. 

"Vsekakor se lahko v primeru protipravne pridobitve premoženja uvede postopek po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, za katerega je pristojno Specializirano državno tožilstvo. Po zakonu se lahko odvzame premoženje, ki izvira iz kriminalne dejavnosti, kar ni vezano na pravnomočno obsodilno sodbo," so pojasnili na Finančni upravi. Tovrstne finančne preiskave vodi tožilstvo, medtem ko Finančna uprava intenzivno sodeluje in v letu 2021 so podali soglasje za sodelovanje v šestih finančnih preiskovalnih skupinah, ustanovljenih v skladu z določili Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. 

Tovrstni primeri so zelo zahtevni, zato je treba biti zelo natančen in preveriti vso dokumentacijo, so poudarili na Finančni upravi. Kot primer so izpostavili statistiko davčnih primerov od konca leta 2008 pa do 30. septembra 2020, ko je Ustavno sodišče kot neustavno po presoji razveljavilo določbo o retroaktivnosti in 70-odstotni davčni stopnji. Še prej je v navedenem obdobju Finančna uprava izvedla 505 tovrstnih postopkov. V letih 2020 in 2021 so po ustavni odločbi uvedli vnovične postopke odmere davka od nenapovedanih dohodkov ter zaradi skrajšanja obdobja pregleda in nižje stopnje obdavčitve odmerili dosti nižje davčne obveznosti kot v prvotnih postopkih. 

V letu 2022 se bodo osredotočili na bogate posameznike 

Učinek je bil torej manjši zaradi ustavne prepovedi retroaktivnosti. A na Finančni upravi ne počivajo. V letu 2022 nameravajo uvesti projekt "upravljanja segmenta bogatih posameznikov, ki glede na svoje bogastvo ali prihodek, zapletene osebne in poslovne zadeve, priložnosti za načrtovanje davka in mobilnost predstavljajo večja tveganja pri izpolnjevanju davčnih obveznosti, kar pomembno vpliva tudi na integriteto celotnega davčnega sistema." 

Bogati posamezniki so bili do sedaj obravnavani v okviru različnih delovnih področij in delovnih skupin, a dobre prakse mednarodnih organizacij in davčnih uprav priporočajo posebno obravnavo omenjene pomembne skupine zavezancev. Projekt bo po razlagi Finančne uprave "usmerjen v razumevanje tveganja, ki ga predstavljajo bogataši, v oblikovanje ustreznega poslovnega procesa za obvladovanje tveganja, v izboljšanje mednarodnega sodelovanja z drugimi davčnimi organi, v oblikovanje primernega zakonodajnega okvira, usmerjenega v določena tveganja agresivnega davčnega načrtovanja, in v preučitev aktivnosti za vzpostavitev sodelovanja z bogatimi posamezniki."

"Njihova posebna obravnava je tudi del projekta, v katerem sodelujejo predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Evropske komisije in Finančne uprave. Obenem želimo vzpostaviti poseben odnos z bogatimi posamezniki, saj predstavljajo davčne zavezance, ki v državni proračun vplačujejo visoke zneske," so še dodali na Finančni upravi.