Po smrti sodišče razpiše zapuščinsko obravnavo, katere namen je ugotoviti, katero premoženje spada v zapuščino po pokojniku, katere osebe bi lahko prišle v poštev pri dedovanju ter katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, upnikom in drugim osebam, ki imajo kakšno pravico do zapuščine. 

Nanjo so pisno vabljene "vse prizadete osebe", med njimi vsi znani dediči, potomci, zakonci, zunajzakonski partnerji, morebitni upniki ter drugi. Poleg naštetih lahko k njej pristopijo tudi druge osebe, ki bi lahko imele kakršno koli pravico ali interes do zapuščine, četudi jih sodišče ne vabi.

Sodišče v vabilu na zapuščinski narok obvesti o uvedbi postopka in tudi o morebitnem obstoju oporoke, predvsem če se oporoka hrani v registru pri notarski zbornici. Vabljene hkrati povabi, naj takoj predložijo morebitne druge pisne oporoke oziroma listine o ustni oporoki, je opisala odvetnica Katarina Čeč Labernik. 

Več o zapuščinski obravnavi si preberite v spodnjem članku: 

Kdo deduje, če ni oporoke?

Če ni oporoke, po zapustniku dedujejo tako imenovani zakoniti dediči. V prvem dednem redu po umrlem pred vsemi dedujejo otroci in zakonec oziroma zunajzakonski partner po enakih delih. Če pokojnik ni zapustil potomcev, pride do dedovanja v drugem dednem redu, v katerem dedujejo pokojnikovi starši (oziroma bratje in sestre pokojnika ter njihovi potomci, če so starši že pokojni) in zakonec ali zunajzakonski partner. Zakonec deduje polovico, starši pokojnika pa drugo polovico. Če sta oba starša še živa, torej po pokojnemu potomcu dedujeta vsak četrtino.

Če pokojnik ni za seboj pustil ne potomcev, ne staršev, ne zakonca in tudi njegovi starši niso zapustili potomcev, dedujejo stari starši – pol po očetovi in pol po mamini strani. 

Če ni dedičev, če ni znano, ali so sploh dediči, oziroma če se v določenem zakonitem roku nihče ne priglasi kot dedič, premoženje po umrlem dobi država in postane državna lastnina.

Kako je z dedovanjem, če je oporoka?

Če je zapustnik za seboj pustil oporoko, po zapustniku dedujejo osebe, ki jim je umrli naklonil zapuščino, torej tako imenovani "oporočni dediči". 

"Z oporoko lahko zapustnik svoje premoženje zapusti komur koli, pri čemer pa je omejen s pravicami nujnih dedičev," je poudarila odvetnica Katarina Čeč Labernik.

Če je torej pokojnik pri oporoki izpustil katerega od nujnih dedičev ali če mu je naklonil premajhen del zapuščine, lahko zahteva nujni delež kljub oporoki. "Če je nujni delež prikrajšan, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež," je pojasnila. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež, lahko zahtevajo samo nujni dediči, in sicer v treh letih od razglasitve oporoke. Vrnitev daril pa lahko zahtevajo v treh letih od zapustnikove smrti oziroma od dneva, ko je postala pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega oziroma odločba, s katero se ugotavlja njegova smrt, je razložila.

Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. "Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le, če so trajno nezmožni za delo in če nimajo potrebnih sredstev za življenje. Navedene osebe so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati. Če sta denimo po zapustniku ostala zakonec in potomec, zapustnikovi starši ne morejo biti nujni dediči," je dodala.

Zakoniti dedič torej deduje, če ni oporoke. Nujni dedič pa je dedič, ki ga zapustnik tudi z oporoko ne more izključiti do zapuščine v višini nujnega deleža. Enostaven primer: zapustnik je za seboj zapustil ženo in dva otroka. Če ni oporoke, kot zakoniti dediči dedujejo vsi trije po enakih deležih oziroma vsak tretjino premoženja. Če je zapustnik v oporoki zapustil premoženje nekomu tretjemu, pa so pokojnikovi žena in dva otroka še vedno upravičeni do nujnega deleža. V njihovem primeru bi nujni delež znašal polovico njihovih zakonitih deležev, kar pomeni, da je vsak od njih upravičen do šestine zapuščine. Tretja oseba, torej oporočni dedič, bi po uveljavljanju pravice nujnih dedičev nato dedovala zgolj polovico zapuščine.

Kaj sledi, če nekdo izpodbija oporoko?

Po izkušnjah odvetnice Katarine Čeč Labernik so sicer v času testov DNK redki spori glede razmerja med dedičem in zapustnikom glede očetovstva, medtem ko prepiri med dediči pogosteje nastanejo v zvezi z obsegom zapuščine ali glede veljavnosti oporoke. Če na zapuščinski razpravi katera od strank nasprotuje veljavnosti oporoke, jo bo sodišče praviloma napotilo na pravdo in bo o veljavnosti, ničnosti oziroma samem obstoju oporoke odločalo sodišče v pravdnem postopku, ki lahko traja kar nekaj let. 

"Sodišče v primerih, ko so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, ali če je med dediči spor, ali kakšno premoženje spada v zapuščino ali ne, prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek. Na pravdo oziroma na upravni postopek napoti stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Prekinitev zapuščinske obravnave traja vse do pravnomočne odločitve v pravdi ali upravnem postopku, v praksi torej lahko tudi več let," je opozorila odvetnica Katarina Čeč Labernik. 

Vmes lahko v vseh teh letih nastane velika škoda, zapuščina lahko propada in lahko tudi propade, stroški pa lahko v primerih, ko gre za zapuščino manjše vrednosti, presežejo vrednost podedovane zapuščine. 

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!