Si predstavljate štiriletnico, ki prikoraka iz vrtca in od staršev jezno zahteva, da ji povedo, zakaj pa oni nimajo počitniške hišice ob morju kot Nikovi starši? Morda se komu zdi smešno, a večinoma starši vsaj prvi trenutek pogosto ne vedo kaj reči, potem pa se skušajo izmotati z nečim, kar je vsaj približno podobno odgovoru ali otroka zamotijo s čim drugim. Napaka. Stokovnjaki namreč priporočajo, da starši otroka čim prej začnejo uvajati v svet denarja, saj bo tako znal z njim ravnati prej in bolje.
Otroci za razliko od odraslih, ki sicer vedo veliko povedati, a vas 'osebno' vprašajo bolj malo, postavljajo povsem jasna finančna vprašanja v smislu 'koliko zaslužiš', zakaj pa mi ne gremo na počitnice na Maldive', 'zakaj ne morem dobiti novega iPhona', 'zakaj so moja oblačila iz tekstilnega diskonta in ne te in te znamke' … Ponujamo vam nekaj možnih odgovorov na radovedna otroška vprašanja.

'Oči, koliko zaslužiš'?
'Uf, sine … jaz ... ene 800 evrov, če je dober mesec ...' Preden si zlomite jezik z iskanjem načina, kako povedati, da vaša plača ni kaj posebnega, se spomnite, da še posebej pri majhnih otrocih ne gre za natančen znesek, ampak si denar predstavljajo v smislu stvari, ki jih lahko dobijo. Bolj kot znesek na vaši plačilni listi jih zanima, zakaj ne živijo v 'graščini'. Odgovor v smislu 'na srečo dovolj, da imamo, kar (najbolj) nujno potrebujemo', bo zato čisto dovolj.

Kot pravi finančni svetovalec Brent Kessel, največ vprašanj o denarju nastane na igrišču vrtca ali šole. “To je življenjsko obdobje primerjav. Kdo je najlepši, kdo ima najbolj 'kul' stvari, kdo ima najbolj bogate starše. In če otrok pri vsem naštetem konča pri dnu, se bo počutil kot 'zguba'.” Prav zato ni pametno, da otroku razlagate konkretne zneske na vašem bančnem računu, saj bo otrok informacijo delil dobesedno z vsem svetom, znesek pa bo izpostavljen primerjavi z zneski plač drugih staršev.

Prav zato bi po njegovem tudi bogatejši starši morali imeti mero pri hvaljenju z denarjem pred otroki. Ne samo, da imajo otroci, ki jim starši kupijo prav vse, kar si zaželijo in nikoli ne dobijo občutka, da imajo stvari svojo ceno, kot odrasli pogosto težave, še posebej, če si kasneje razkošnega življenjskega stila ne morejo več privoščiti, gre tudi za odnose, ki jih otroci vzpostavljajo med seboj, zato je pomembno otroku predstaviti pomen denarja in pojasniti, da njegova količina ne pove nič o osebnosti človeka. Stavki, kot so 'ne druži se s tistim revežem ali s tistim 'snobovskim bogatašem', pri tem ne bodo naredili kakšne velike koristi.”
“Tudi ko otroci nekoliko odrastejo, še vedno ni nujno, da vedo za vsak cent, ki ga zaslužite, pomembno pa je, da vedo, koliko stane način življenja kot ga imate. Prav je, da konec meseca skupaj naredite pregled družinskih stroškov, ker bodo tako lažje čim hitreje razumeli princip življenjskih stroškov, vse skupaj pa lahko povežete še s tem, da se z otrokom pogovorite o tem, kakšno zvezo ima z dohodki izobrazba in posledično služba,” pravi Kessel.

“Oči, a smo bogati?”
To pa je vprašanje, ki ga boste pravzaprav slišali prej kot konkretno vprašanje o višini plače. Postavljajo ga že čisto majhni otroci, pa ne toliko zato, ker bi želeli konkreten odgovor, ampak ker preverjajo sam pomen pojma. Preden odgovorite z da ali ne, je pomembno, da jim razložite večplastnost izraza. Jim na primer razložite, da so zelo bogati, ker imajo ljubečo družino in dom, za razliko od marsikaterega otroka na svetu.
Ne bo pa ta prijem deloval pri starejših otrocih, ki živijo v svetu primerjav z drugimi otroci in vas bodo, če bodo opazili, da nimajo najnovejših igrač ali kakšnih drugih stvari, hitro vprašali, ali ste reveži, oziroma zakaj nimate denarja. Starejšim otrokom lahko poveste naravnost, kako stojijo družinske finance in kaj si lahko privoščite. Še posebej pri mladostnikih vedenje, da denarja ni v izobilju, neredko vzbudi celo jezo, zato je še toliko bolj pomembno, da že majhne otroke vzpodbujate k varčevanju in jim pojasnjujete pomen in namen denarja.

'Oči, zakaj ne gremo v Disneyland?'
Ali pa kam drugam na lepše, zakaj mi nimamo novega avtomobila ali česa podobnega. Psiholog Tim je svojemu 5-letnemu sinu situacijo razložil s pomočjo lego kock. Povedal mu je, da nekatere stvari stanejo malo, druge pa zelo veliko. Povedal mu je, da na primer štruca kruha stane 2 lego kocki, jogurt 1 lego kocko, nove hlače 10 lego kock, potovanje v Disneyland pa celo vedro kock. “Otroku so se dobesedno razširile oči, ko je videl tisto vedro in izleta ni več glasno in besno zahteval, se je pa strinjal, da ustanovimo 'družinsko banko za Disneyland', kakor smo vsak mesec naložili nekaj malega denarja in po dveh letih se ga je nabralo dovolj za ta izlet.”

'Uf, sine, zdaj pa ti ne morem več vsak mesec kupiti nove računalniške igre …'
Izguba zaposlitve, dolgotrajna bolezen, protikrizni ukrepi v podjetju … marsikaj lahko oklesti vaš proračun in stvari, ki so se še pred kratkim zdele samoumevne, naenkrat postanejo predrage. Situacije nima smisla skrivati, saj gre za sestavni del življenja. Majhnim otrokom je treba situacijo razložiti na konkretnih primerih. Na primer … 'Mama je izgubila službo, to pomeni, da bomo več kuhali doma, v restavraciji pa jedli le še enkrat na mesec.' Starejši otroci, še posebej dijaki in študentje pa so dovolj stari tudi za konkretno pomoč v takšnih primerih. Prav nič jim ne bo škodovalo, če si omislijo poletno službo in si sami zaslužijo denar za počitnice ali del šolskih potrebščin in oblačil.

'Oči, zakaj, za vraga, potrebujemo tri hiše?'
Čeprav so takšna vprašanja bolj redka, pa tudi obstajajo. Če imate več domov, ogromno stvari in podobno, je precej verjetno, da se bo otrok kdaj vprašal, zakaj vse to potrebujete. Poslovnež Kevin se spominja dneva, ko ga je 7-letni sin vprašal, zakaj druge hiše v kateri niso živeli, raje ne podarijo brezdomcu. Hiše seveda ne boste oddali ali prodali, je pa prav, da vzpodbujate otrokovo idejo o deljenju stvari. Zagotovo imate pri hiši kaj oblačil, ki jih ne nosite več, otrok pa nekaj igrač, ki jih ne uporablja. Skupaj lahko odidete na Rdeč križ in nepotrebne stvari oddate ljudem, ki jih potrebujejo.