Sindikati pod nobenim pogojem ne bodo pristali na spreminjanje lani sprejete novele zakona o minimalni plači ali na odlaganje njene uveljavitve v prihodnost, je ob robu posveta GZS poudarila izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje. Opozorila delodajalcev o usodnih posledicah je ocenila za preveč drastična.

Govorci so na današnjem dogodku popolnoma zanemarili vidik tistih, ki ustvarjajo produktivnost, dodano vrednost, je ob robu posveta Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Domino učinek zakona o minimalni plači danes v Ljubljani opozorila Pojetova. "Treba je upoštevati, da gre za plačilo za opravljeno delo za polni delovni čas," je poudarila.

V povezavi z opozorili delodajalcev in ekonomistov, da bodo višje minimalne plače povzročile izgubo delovnih mest, je dejala, da te izjave temeljijo na analizah iz preteklosti in da danes realnih podatkov, ki bi nakazovali tak razplet, ni. "Menimo, da tako drastičnih učinkov ne bo, da so še rezerve. Vedno pa se najdejo podjetja, ki niso zmožna plačevanja minimalnih standardov," je dejala.

V tej luči je spomnila na danes predstavljeni podatek, da je nominalno zvišanje minimalne plače za 23 odstotkov, izvedeno leta 2010, prineslo izgubo 26.000 delovnih mest. "Danes, devet let po tem, pa imamo eno najvišjih gospodarskih rasti, najnižjo stopnjo brezposelnosti, delodajalci se soočajo z velikimi težavami, kje pridobiti kadre," je bila optimistična.

Glede opozoril, da se bodo višji stroški dela prevalili v zvišanje cen blaga in storitev, pa je izpostavila, da bi se to lahko zgodilo, da pa ne verjame, da v tolikšnem obsegu, kot napovedujejo delodajalci.

'Problem je drugje'

Sama sicer problem vidi drugje, in sicer v tem, da ima Slovenija plačni model, ki izhaja še iz socialističnega sistema. "Že dve leti nazaj smo delodajalce pozivali, da se pristopi k prenovi plačnega modela. Če bi ga danes imeli, potem teh problemov ne bi bilo. A niso pokazali volje za to. Letos smo jim ponudili splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, v kateri bi lahko prenovili plačni sistem in olajšali prehod, pa nekega interesa z njihove strani znova ni," je bila kritična.

"Slovenija se mora opredeliti, da noče graditi svojega konkurenčnega modela na račun nizkih plač delavcev, da to ni tista vizija prihodnosti, ki si jo želimo. Stvar vodstev podjetij pa je, da izboljšajo produktivnost in najdejo nove trge," je pozvala.

Sindikati po njenih besedah pod nobenim pogojem ne bodo pristali na spreminjanje zakona o minimalni plači ali prelaganja njegove uveljavitve v prihodnost.

Spomnimo

Lani sprejeta novela zakona je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.