Odvetniki določene storitve zaračunavajo po tarifi, mogoči pa so tudi drugi dogovori. Odvetnik in stranka lahko vedno skleneta tudi pogodbo o plačilu odvetniških storitev v določenem pavšalnem znesku, in sicer bodisi v deležu vrednosti prisojenega zneska bodisi vrednosti, pridobljene v postopku (plačilo po uspehu), bodisi po porabljenem času po tarifi s povečanjem za določen delež. Pogodba lahko vsebuje tudi kombinacijo posameznih metod obračuna, razen kombinacije plačila po uspehu in plačila po določbah posebnega dela tarife.

Zakon o odvetništvu še dodatno odloča, da mora biti taka pogodba pisna ter ločena od pooblastila in drugih dogovorov med odvetnikom in stranko, da je lahko plačilo po uspehu pri premoženjskopravnih zadevah največ v višini 15 odstotkov ter da so vsi dogovori med stranko in odvetnikom glede plačila nični, če gre za odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, ali odvetnika, ki izvaja brezplačno pravno pomoč. V omenjenih primerih je namreč upravičen zgolj do plačila polovične vrednosti po tarifi, medtem ko je obračunavanje odvetniških stroškov na podlagi sporazuma s stranko morda nekoliko pogostejše v gospodarskih zadevah in večjih kazenskih zadevah.

"Cena, dogovorjena drugače kot po odvetniški tarifi, je lahko odvisna od  strokovne zahtevnosti, odgovornosti, specialističnega in strokovnega znanja s področja drugih strok, znanja tujih pravnih virov, uporabe tujega jezika, časa, potrebnega za izvršitev dela, števila zastopanih oseb itd. Če je dogovorjena cena nižja od vrednosti storitve v tarifi, pa je razlog predvsem v socialnih okoliščinah stranke, ki sicer ne zmore plačila," je razložil predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), Janez Starman.

Stranka ima vselej tudi pravico vnaprej vedeti, koliko bo okvirno plačala za odvetnika. Kodeks odvetniške poklicne etike namreč določa, da jo mora odvetnik seznaniti s približno oceno stroškov zastopanja in s tveganjem za plačilo stroškov. Mora jo poučiti, da je lahko sodna odmera stroškov v breme nasprotne stranke manjša od njegovega računa, ji omogočiti, da sama pregleda odvetniško tarifo, in ji ob morebitni zahtevi podati razčlenjen obračun stroškov. Obenem pa lahko odvetnik še pred zaključkom postopka zahteva plačilo za naročeno storitev in stroške.

Pri obračunavanju po tarifi se delo vrednoti glede na točke

Odvetniška tarifa določa točke za posamezna odvetniška opravila. Vrednost točke je trenutno 60 centov in se spreminja glede na rast življenjskih potrebščin v Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad, ali glede na rast plač sodnikov. Sprememba je možna, ko rast življenjskih potrebščin ali rast plač sodnikov v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov.

"Težava pa je, da mora k sklepu o spremembi vrednosti točke, ki ga sprejme Upravni odbor OZS, dati soglasje minister za pravosodje, ki mora upoštevati enega izmed zgoraj navedenih kriterijev. Ob zadnji spremembi vrednosti točke so bile s pridobivanjem soglasja težave in se je pojavilo vprašanje, ali lahko minister odreka soglasje kljub izkazani izpolnitvi enega od pogojev za spremembo vrednosti točke. Ker ni bil možen noben dogovor in ker minister ni hotel dati soglasja k sklepu upravnega odbora o zvišanju točke v letu 2019, je morala OZS sprožiti upravni spor. To je v končni fazi privedlo do zvišanja točke, ki se prej ni spremenila od leta 2003, četudi so se medtem zvišali življenjski stroški in tudi plače sodnikov," je opozoril Starman.

Ob zastopanju po uradni dolžnosti ali ob brezplačni pravni pomoči odvetniki od države prejmejo polovično plačilo

Po njegovem mnenju odvetniško delo ni primerno ovrednoteno, saj je odvetniška tarifa več let ostajala nespremenjena, vključno z vrednostjo točke. "Izjemno težko je doseči kakršne koli spremembe, ko je za vsako potrebno soglasje ministrstva za pravosodje. Vrednost točke tako ni sledila niti dvigu življenjskih stroškov niti dvigu plač sodnikov in je bila 4. junija 2019 spremenjena prvič po letu 2003, ves čas pred tem pa je bila točka vredna 0,459 evra," je opisal.

"Nekatere storitve so glede na težavnost postopkov prenizko ovrednotene, na primer družinski spori, ki terjajo veliko svetovalnega dela, razgovorov s stranko in pogajanj za sklenitev poravnave, ki je najboljša rešitev, kadar so v spor vpleteni otroci. Pri tem gre večinoma za stranke, ki so se znašle v težki situaciji, zato je delo z njimi še posebej občutljivo." Omenjeni postopki tudi tečejo po pravilih nepravdnega postopka, kar pomeni, da praviloma vsaka stranka nosi svoje stroške, in pogosto so stranke upravičene do brezplačne pravne pomoči. "Tako je odvetnik v teh postopkih plačan v polovičnem znesku, saj mu takrat, ko je postavljen po uradni dolžnosti ali ko mu je zaupana izvedba brezplačne pravne pomoči, pripada polovično plačilo," je opisal.

Polovično plačilo je predvideno tudi takrat, kadar odvetnik svojo stranko zaradi nezmožnosti plačila in ob izpolnjevanju pogojev napoti po brezplačno pravno pomoč. "Tako velja za stranke polna cena storitev, za državo pa cena s 50 odstotki popusta," je izpostavil Starman in tako ureditev označil za krivično in tudi neustavno. "Država je tako določila z zakonom le za plačilo odvetnikov, ne pa tudi za plačilo tolmačev ali sodnih izvedencev, ki jih sodišče prav tako postavi v sodnih postopkih in ki so plačani iz proračunskih sredstev, kar je gotovo diskriminatorna ureditev," je prepričan. "Pa tudi v drugih sporih je delo, ki ga odvetniki vložijo v posamezno zadevo ni ki navzven niti ni vidno, po tarifi prenizko ovrednoteno. Zato, še zlasti pa zato, ker tarifa ne zajema vseh opravil in ker so nekatere postavke neskladne s spremenjeno zakonodajo po posameznih področjih, je bila ministrstvu predložena spremenjena tarifa, pogajanja o tem pa še trajajo," je sporočil.

A vendarle obstaja splošno prepričanje, da so odvetniki dobro plačani. Zato je na mestu vprašanje, ali so res. "Premoženjski status odvetnikov se je v zadnjem obdobju precej poslabšal. Delno je na to vplivala finančna kriza, precej tudi sprejetje Zakona o dopolnitvah zakona o odvetništvu, po katerem so odvetniki od leta 2015 dalje upravičeni do polovičnega plačila, kadar so postavljeni po uradni dolžnosti ali ko izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči," je opozoril Starman. "Prepričanje, da so odvetniki dobro plačani, ne drži. To potrjuje tako tarifa kot dejstvo, da država njihove storitve plačuje po polovični ceni, in nenazadnje tudi ekonomska študija, ki so jo izdelali izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik, univ. dipl. pravnik, prof. dr. Žan Jan Oplotnik, univ. dipl. ekonomist, in doc. dr. Franjo Mlinarič, univ. dipl. ekonomist. Njihova analiza je pokazala, da v celotni 'populaciji' odvetniških pisarn kar 25 odstotkom grozi prenehanje delovanja, saj poslujejo z minimalno oziroma celo negativno neto profitno maržo (10 odstotkov)," je dodal.

V slabšem položaju so po njegovih navedbah manjše pisarne na manj razvitih območjih, kjer jih je ogroženih okoli 40 odstotkov. Zanje ni na voljo druge izbire, saj odvetniki in odvetniške družbe nimajo skritih notranjih rezerv niti dodatnih tržnih ali pravnih možnosti, kot so denimo dodatne dejavnosti, dvig cen in agresiven marketing, ki bi omogočile finančno vzdržnost, je opomnil Starman. Sicer pa večinoma ni neplačilne discipline in stranke po podatkih OZS večinoma plačujejo odvetniške storitve. "Se pa seveda pojavljajo neplačniki, predvsem tisti, ki sami ocenijo, da odvetnik ne dela dobro, in to kljub predhodnim opozorilom odvetnika o možnostih uspeha v postopku," je še pojasnil.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!