Osebni stečaj ni nujno način, s katerim bi se prezadolženi dolžnik lahko na enostaven in hiter način znebil dolgov. Res je, da lahko med postopkom na sodišču predlaga odpust terjatev in da upniki po končanem postopku od njega ne morejo več terjati odpuščenih dolgov. Ampak ni nujno, da bo prišlo do odpisa dolgov. To se presoja od primera do primera, vedeti pa je treba tudi, da določenih terjatev ni mogoče odpisati. Tako denimo ni možen odpust preživnine, v kazenskem postopku izrečene denarne kazi in globe za prekršek. In še – premoženje, ki spada v stečajno maso, bo prodano tudi, če je dolžnik dosegel odpust obveznosti, je navedeno na spletni strani nasodiscu.si.

Med postopkom osebnega stečaja se proda vse obstoječe dolžnikovo premoženje in celo premoženje, ki ga morda pridobi med samim postopkom. V stečajno maso gre vse vrednejše – nepremičnine, delnice, vrednostni papirji, denar na računu, sredstva v življenjskem zavarovanju, prejemki, avtomobili. Na kratko rečeno: unovči se vse, kar je možno, tudi na primer njegovo stanovanje ali hišo, kjer dolžnik prebiva z družino, zemljišče, njegov osebni avtomobil, računalnik, televizijo, umetniške slike, zlatnino ... V stečajno maso gredo morebitne terjatve do dolžnikovih dolžnikov in prav tako plača do višine 76 odstotkov bruto zneska minimalne plače. Olajšavo predstavlja morebitno plačevanje preživnine.

In že z začetkom postopka na sodišču se nemudoma omeji dolžnikova poslovna sposobnost. Ne more več samostojno razpolagati s premoženjem; z njim upravlja stečajni upravitelj, ki ga proda na javni dražbi ali po zbiranju zavezujočih ponudb, z enim in edinim namenom, da bi se nato s kupnino poplačali stroški postopka in upniki. Samostojni podjetniki se izbrišejo iz poslovnega registra, dolžnik ne more najeti posojila ali dati poroštva, odpreti novega bančnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Kljub osebnemu stečaju je še vedno treba plačevati življenjske stroške, kot so plačilo vrtca, elektrike, najemnine, telefona. In pogosto so neugodne posledice še dolgo po koncu postopka. Po navedbah nasodiscu.si veliko dolžnikov denimo pove, da so težje zaposljivi, obenem pa je zaradi izgubljenega zaupanja težje sklepati posle in pogodbe.

Kako poteka postopek?

Začetek stečajnega postopka lahko predlaga prezadolženi dolžnik, njegov pooblaščenec (odvetnik) ali upnik in statistika kaže, da je več kot 90 odstotkov postopkov začetih na pobudo dolžnika, je pojasnjeno na spletni strani nasodiscu.si. V osebni stečaj gre lahko fizična oseba, katere dolgovi presegajo vrednost njenega premoženja. Po zakonu lahko razglasi insolventnost, če vsaj dva meseca zamuja s plačilom obveznosti, in sicer če je zaposlena, v znesku, ki presega trikratnik plače, če je brezposelna, v znesku, ki presega 1000 evrov, ali če je vrednost premoženja manjša od skupnega zneska vseh obveznosti do upnikov.

Predlog se vloži na pristojno okrožno sodišče. Če ga vloži upnik, sodišče še pred začetkom postopka sprva pozove dolžnika k morebitnemu ugovoru. Nato sodišče strankam in upravitelju pošlje sklep o začetku postopka, upniki so o začetku stečajnega postopka obveščeni še z objavo oklica na spletnih straneh AJPES, kjer je tudi poziv za prijavo terjatev. Po začetku postopka na sodišču ni mogoče več umakniti predloga za začetek postopka in dolžnik se ne more premisliti. Njegovo premoženje se zaseže z namenom, da se bo prodalo in da se bo s kupnino poplačalo upnike. Lahko pa dolžnik vse do konca postopka vloži predlog za odpust obveznosti.

Prvotni cilj osebnega stečaja je vselej prodaja dolžnikovega premoženja, da bi se s kupnino poplačalo upnike, piše na spletnem portalu nasodiscu.si, in dolžnik mora stečajnemu upravitelju podati podatke o premoženju, o dolgovih in morebitnih drugih odprtih postopkih glede svojega premoženja. Upravitelj v postopku presodi, katere terjatve prizna in katerih ne, sodišče pa dokončno potrdi, kdo in koliko je komu dolžan. Če se upniki, ki jim upravitelj ni priznal prijavljenih terjatev, s tem ne strinjajo, imajo možnost vložiti tožbo za priznanje zahtevanih terjatev. Sicer pa se upniki obravnavajo glede na vrsto terjatev. Najprej se poplačajo upravičenci z zavarovanimi terjatvami (na primer s hipoteko), nato prednostne terjatve (na primer prispevki delodajalca, preživnine) in zatem še vsi preostali. Če je vrednost premoženja premajhna in če upnikov ni mogoče izplačati, lahko dolžnik doseže tudi odpust terjatev.

Ko ni več premoženja, ki bi ga bilo mogoče prodati, in ko je odločeno o odpustu obveznosti dolžnika, upravitelj preda poročilo in predlaga sodišču zaključek postopka. Če dolžnik ni dosegel odpusta obveznosti, je upnikom še vedno dolžan plačati nepoplačane terjatve. Seznam preostalih terjatev je objavljen na spletni strani AJPES in upniki lahko na njegovi podlagi predlagajo izvršbo. Če pa stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov postopka in vseh upnikov, se morebitni preostanek premoženja po koncu sodnega postopka vrne dolžniku. Ostane mu tudi premoženje, ki ga ni bilo mogoče prodati in ki ga niso prevzeli upniki.

Strnjene informacije o osebnem stečaju lahko preverite v Zloženki o osebnem stečaju.

Postopek v povprečju traja tri leta

Koliko časa bo trajal postopek, je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank. Po navedbah na spletni strani nasodiscu.si je postopek do izdaje sklepa o začetku osebnega stečaja v letu 2018 trajal povprečno manj kot mesec, stečajni postopek pa je v preteklih letih povprečno trajal tri leta. Povprečna preizkusna doba za odpust obveznosti je bila v preteklosti dve leti in pol. Sicer pa številke Vrhovnega sodišča kažejo, da je tovrstnih postopkov na sodiščih kar precej. Na slovenskih sodiščih so denimo leta 2019 začeli 1900 postopkov osebnega stečaja, leta 2020 pa 1416 in do 20. januarja 2021 je bilo že začetih 58 postopkov. Visoke so številke v letih 2014 in 2015, ko je bilo začetih več kot 4000 postopkov za osebni stečaj. Številke pravnomočno končanih postopkov nato še pokažejo, da je v zadnjih petih letih šlo v osebni stečaj od približno 2500 do 4400 oseb (leta 2016 – 2677, leta 2017 – 4003, leta 2018 – 4483, leta 2019 – 3511 in leta 2020 – 2548 fizičnih oseb). Do 20. januarja 2021 je bilo že 80 pravnomočno končanih postopkov osebnega stečaja.

Pravosodno ministrstvo predlaga spremembe

Na ministrstvu za pravosodje so pripravili delovno gradivo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H), ki je bilo v začetku decembra 2020 posredovano v javno razpravo in strokovno usklajevanje. Na področju osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti dolžnika se na eni strani zaostruje kriterij za odpust obveznosti, tako da sodišče kot relevantno okoliščino presoja tudi prizadevanje dolžnika, da izpolni obveznosti do upnikov. Po drugi strani pa se sodišču omogoča bolj prosta presoja, kakšno težo ima posamezna kršitev, ki jo stori dolžnik v preizkusnem obdobju in kolikšen je njen vpliv na sam odpust obveznosti. Zaradi zahteve Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti se za dolžnika krajša preizkusno obdobje na največ tri leta, so sporočili z ministrstva.

Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče zdaj s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. "V izogib nejasnostim glede postopka izpraznitve je bila predlagana določba, po kateri mora upravitelj v primeru, če dolžnik v postavljenem roku ne izprazni stanovanja ali stanovanjske hiše in je ne izroči upravitelju, v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine. Izvršba torej v teh primerih poteka po pravilih Zakona o izvršbi in zavarovanju. S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M), ki je v postopku sprejema v Državnem zboru, uresničujemo odločbo Ustavnega sodišča in urejamo položaje izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, ter omogočamo določitev odloga v navedenih primerih izvršbe, kadar dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika," so pojasnili.

Z novelo se tudi rešuje postopkovni zaplet v zvezi s smrtjo stečajnega dolžnika, in sicer z ureditvijo, po kateri se v primeru smrti stečajnega dolžnika postopek osebnega stečaja nadaljuje nad stečajno maso, na dediče stečajnega dolžnika pa preide terjatev do ostanka stečajne mase po poplačilu terjatev upnikov. "V zvezi s predlaganimi določbami smo v okviru strokovnega usklajevanja in javne razprave prejeli tudi nekatere pripombe, ki jih bomo v nadaljevanju postopka priprave predloga zakona temeljito preučili," so še dodali na ministrstvu.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!