V Sloveniji so se cene hrane v epidemičnem letu 2020 v povprečju povišale za 1,1 odstotka. Izstopala sta predvsem sadje in meso, oboje se je lani podražilo - sadje za povprečno 5,2 in meso za 2,5 odstotka. Po drugi strani se je opazneje - za 2,7 odstotka - pocenila zelenjava, in sicer najbolj krompir za 17,5 odstotka. Med podražitvami velja omeniti še olje in maščobe, kjer so bile cene v povprečju višje za 1,1 odstotka, ter druge prehrambne izdelke, ki so bili v povprečju dražji za 1,4 odstotka, in najbolj - za 3,9 odstotka - je izstopala podražitev vnaprej pripravljenih jedi. Bolj opazno so se - v nasprotju z globalnimi trendi - pri nas pocenili sladkor in jedi iz sladkorja, in sicer za 1,5 odstotka, so sporočili s Statističnega urada.

V prvih dveh mesecih letošnjega leta je podobno; cene hrane so se po podatkih Statističnega urada povišale za 1,2 odstotka, najbolj sadja in zelenjave: sadje se je letos podražilo za 3,5, zelenjava za 5,5 odstotka. Januarja 2021 so se cene hrane v povprečju zvišale za 0,8 odstotka; najbolj se je podražila sveža zelenjava (5,9 odstotka). Podražilo se je tudi sadje (2,6 odstotka), pocenili pa so se izdelki iz skupine mleko, sir in jajca (za 0,3 odstotka). Tudi februarja 2021 so se cene hrane v povprečju zvišale, in sicer za pol odstotka. Vnovič sta se podražila sadje in zelenjava (prvo za 0,9, drugo za 1,6 odstotka), znižale pa so se cene sladkorja in jedi iz sladkorja, in sicer za pol odstotka.

Če gledamo letne spremembe cen, torej primerjamo januar 2020 in 2021 in februar 2020 in 2021, ugotovimo, da je bila hrana v januarju 2021 na letni ravni še dražja za 0,1 odstotka, medtem ko je bila v februarju 2021 vendarle cenejša za 0,3 odstotka. Sadje je bilo v februarju na letni ravni v povprečju dražje za 4,8 odstotka, meso pa se je v januarju in februarju v primerjavi z istima mesecema prejšnjega leta pocenilo (za 0,9 oziroma 1,6 odstotka). Najbolj se je pocenilo svinjsko meso, ki je bilo v februarju 2021 v povprečju za 6,7 odstotka cenejše kot v februarju 2020, so nanizali v Statističnem uradu.

Na rast cen v času pandemije covid-19 je vplivalo več dejavnikov - med njimi logistične težave, posledične prekinitve v dobavni verigi hrane, zaprtja ob ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa, gibanje cen nafte, podražitev stroškov prevoza in pakiranja, neugodne vremenske razmere in seveda povečano povpraševanje. Slovenski trgovci spremljajo dogajanje na trgu, se prilagajajo in zatrjujejo, da na njihovih policah ni bilo večjih podražitev. "Skozi leto se cene posameznih izdelkov lahko spreminjajo - nekatere se zvišajo, nekatere pa tudi znižajo, vendar o podražitvi izdelkov na splošno ne moremo govoriti," pravijo v Spar Slovenija. Obenem zatrjujejo, da natančno preučijo vsake napovedi povišanja cen dobaviteljev in da nanje pristanejo zgolj, če dobavitelj izkaže utemeljen razlog za dvig nabavne cene. "Naša cena se v tem primeru dvigne maksimalno v višini razlike v nabavni ceni, prioriteta pa nam vseskozi ostajajo nizke cene na slovenskem trgu," so poudarili.

"Glede na to, da so se v preteklem letu spremenili različni dejavniki, ki vplivajo tudi na maloprodajne cene, so se nekoliko zvišale tudi cene nekaterih kategorij izdelkov za dnevno rabo. Povišali so se denimo proizvodni stroški, logistični stroški, stroški dela, cene surovin. Nekoliko so se zato v teku zadnjega leta povišale cene osnovnih živil kot so olje, moka, meso," so našteli v Mercatorju. Vseeno si po njihovih navedbah prizadevajo ohranjati konkurenčne cene in tovrstne podražitve skušajo blažiti z akcijami, popusti, kuponi in širokim naborom enakih izdelkov v različnem cenovnem razredu. 

Tudi v Hoferju so poudarili, da na oblikovanje prodajnih cen vpliva več dejavnikov: nabavne cene, ki so odvisne od povpraševanja, sezone, razpoložljivosti surovin ..., logistični in drugi stroški poslovanja in splošno stanje na trgu. "Cene se skozi leto velikokrat spreminjajo (tako nižajo kot višajo), a do splošne podražitve izdelkov v trgovinah Hofer v zadnjem času ni prišlo. Nasprotno - marsikateri izdelki so se celo pocenili," so zagotovili. Po njihovih navedbah pa si tako ali tako vselej prizadevajo, da povišanja nabavnih cen na trgu ne prenašajo na kupce.

In kako kaže za naprej?

Dobavitelji v Sloveniji med najpogostejšimi razlogi sprememb cen navajajo razloge višje logistične stroške, višje stroške dela, surovin in embalaže. "Za prvo polovico letošnjega leta so dobavitelji napovedali dvige cene določenih izdelkov oziroma blagovnih skupin izdelkov. V zadnjem obdobju so se ali pa se še bodo spremenile cene moke, kruha in pekovskega peciva, vložnin, kisov, piva ter olja," so nanizali v Tušu. V Spar Slovenija dodajajo, da je preurano podajati napovedi o morebitnem spreminjanju cen v prihodnje, saj "se v luči razmer situacija na trgu nenehno spreminja".

Pandemija je močno prizadela svetovno gospodarstvo in analitiki svarijo pred lakoto in pomanjkanjem predvsem v najrevnejših državah, pa tudi drugod po svetu. "Ljudje se bodo morali sprijazniti, da bodo za hrano plačevali več," je za Bloomberg.com dejal direktor laboratorija za kmetijstvo in prehrano na kanadski univerzi Dalhousie, Sylvain Charlebois. "In čedalje hujše bo," je napovedal. O gibanju cen v prihodnje pa je sicer težko z gotovostjo govoriti, saj je veliko odvisno predvsem od ukrepov, ki nas še čakajo, slovenski trgovci pa obenem zagotavljajo, da se bodo po najboljših močeh potrudili ohranjati konkurenčne in karseda potrošnikom prijazne cene.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!