Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) sta združili interes, saj sta prepričani, da bi lahko s pospešeno stanovanjsko izgradnjo prispevali k temu, da bi Slovenija čim hitreje izšla iz gospodarske in finančne krize, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Stanovanjska gradnja bi angažirala ne le gradbena podjetja, ampak tudi druge gospodarske panoge, kot je proizvodnja bele tehnike, stanovanjskega pohištva, elektro industrija. Hkrati bi ljudje, predvsem mladi, lažje reševali stanovanjsko vprašanje. Semolič opozarja, da mladi s povprečno plačo ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev neprofitnega najemniškega stanovanja, po drugi strani pa si ne morejo kupiti stanovanja. Rešitev vidi v več najemniških stanovanjih. "Želimo, da bi prišlo do sistemskih sprememb, da bi lahko začeli intenzivneje s stanovanjsko izgradnjo neprofitnih in tudi tržnih najemnih stanovanj," pravi Semolič.

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič se je strinjal s Semoličem in dodal, da stanovanjska gradnja in stanovanjski trg v Sloveniji ni dovolj tržno razvit in ne dovolj reguliran, zato so potrebne zakonske spremembe.

Poudaril je, da je z gradbeništvom močno povezano prevozništvo, trgovina, kovinska industrija, industrija gradbenega materiala, lesna industrija, finančne, telekomunikacijske in komunalne storitve. Po njegovem bi bilo treba pospešiti odkup stanovanj, ki so še v gradnji ter s tem dati impulz gradbeništvu in drugim dejavnostim.

Direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Borut Gržinič je povedal, da je za zdaj gradbena aktivnost še dovolj visoka. Po njegovih besedah je stanovanjska gradnja eden stebrov gradbeništva, v njej pa dela 15.000 delavcev v gradbeništvu in več kot 20.000 v ostalih povezanih dejavnostih.

S Sindikatom gradbene dejavnosti Slovenije pri ZSSS se strinjajo, da je treba usposobiti oziroma dokapitalizirati republiški stanovanjski sklad in tudi občinske sklade, da bi povečali fond neprofitnih najemnih stanovanj. Po drugi strani bi bilo treba spodbuditi tudi vlaganja v gradnjo tudi za tržno oddajanje, pri čemer omenjajo možnost javno-zasebnih partnerstev.

Predlagajo tudi obnovo obstoječih stanovanj v smeri večje energetske učinkovitosti, za kar bi lahko dobili tudi evropska sredstva. S tem bi delo dobilo gradbeništvo in povezane industrije, hkrati pa bi se zmanjšala poraba energije.

Sekretar sindikata gradbeništva Oskar Komac je poudaril, da bi lahko za razliko od nekaterih infrastrukturnih in energetskih projektov s pospešeno stanovanjsko gradnjo začeli takoj.

Semolič dodaja, da so svoje predloge poslali na vlado, s predstavniki katere se bodo na to temo srečali prihodnji teden.