Pandemija in sprejeti ukrepi so lani močno zarezali v različna življenjska področja gospodinjstev. Potrošniške navade so se krepko spremenile, statistični urad pa je zaznal tudi, da dvig stopnje bruto varčevanja in padec potrošnje gospodinjstev v letu 2020 močno izstopata.

"Potrošnja gospodinjstev se je v letih 2014–2019 povečevala, leta 2020 pa so se izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo glede na leto 2019 nominalno znižali za 10,3 odstotka ali za 2,6 milijarde evrov. To je bilo največje znižanje doslej in prvo po letu 2013. Ključni dejavnik za to so bili ukrepi za zajezitev širjenja virusa, saj so gospodinjstva nakupe nenujnih in trajnejših proizvodov in storitev, ki so jih prvotno nameravala opraviti v tem obdobju, zaradi zaprtja morala preložiti. Trošenje so zmanjševala tudi zaradi negotovega razvoja razmer na trgu dela (zlasti v prvem valu) in nadaljnjega širjenja okužb," ugotavlja Surs. 

Močno se je povečalo varčevanje

Gospodinjstva so hkrati z izrednim upadom potrošnje močno povečala varčevanje. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila v letu 2020 rekordno visoka, 25,1-odstotna (dolgoročno povprečje med letoma 2008 in 2020 znaša 13,6 odstotka), in za 11,7 odstotne točke višja kot leta 2019. Zvišanje stopnje varčevanja v celotnem letu 2020 je bilo največje zvišanje doslej.

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji je leta 2020 ohranil pozitivno rast

Potrošnja in varčevanje gospodinjstev sta v veliki meri odvisna od njihovega razpoložljivega dohodka. Leta 2020 se je njegova rast nadaljevala. V primerjavi z letom 2019 se je nominalno povečal za 3,8 odstotka ali 1,1 milijarde evrov. K temu so prispevali zlasti obsežni javnofinančni transferji v okviru vladnih ukrepov za omilitev posledic epidemije. 

Najpomembnejša komponenta bruto razpoložljivega dohodka so sredstva za zaposlene (dohodki od dela). Od njihove rasti ali padca je v precejšnji meri odvisno gibanje razpoložljivega dohodka. "Ta vpliv je bil dobro viden leta 2019, ko so sredstva za zaposlene prispevala glavnino k rasti razpoložljivega dohodka. Leta 2020 je bil prispevek sredstev za zaposlene manjši, a še vedno pozitiven," so dejali na Sursu. 

Podobno so leta 2020 k rasti bruto razpoložljivega dohodka pozitivno prispevale vse preostale komponente (le vpliv bruto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka je bil nevtralen). V največji meri so pozitivno vplivali neto socialni transferji, neto dohodek od lastnine in drugi tekoči transferji ter sredstva za zaposlene. 

Neto socialni transferji so bili leta 2020 tudi v večini evropskih držav – enako kot v Sloveniji – najpomembnejša komponenta, ki je pozitivno prispevala k rasti bruto razpoložljivega dohodka.