Povprečna mesečna neto plača najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (1.686 evrov), pol nižja pa v gostinstvu

Povprečna mesečna neto plača je bila v več kot polovici dejavnosti nižja od slovenskega povprečja; v štirih med njimi je bila nižja od 1.000 evrov. Najnižja je bila v  dejavnosti gostinstvo (884 evrov); sledile so raznovrstne poslovne dejavnosti (932 evrov), gradbeništvo (976 evrov) in kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (996 evrov). 

Enkrat višja kot v gostinstvu je bila v povprečju v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (1.686 evrov neto) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1.677 evrov neto). V slednjih je bila za moške v povprečju precej višja (1.929 evrov neto) kot za ženske (1.527 evrov).

Povprečna mesečna neto plača žensk se je leta 2020 zvišala izraziteje kot povprečna mesečna neto plača moških

Povprečna mesečna neto plača oseb, zaposlenih v Sloveniji, je v letu 2020 po začasnih podatkih iz omenjene letne strukturne statistike plač znašala 1.252 evrov, kar je za 5,4 odstotka več kot v prejšnjem letu. Povprečna mesečna neto plača moških je bila nekoliko višja od tega povprečja (za 0,7 odstotka), znašala je 1.261 evrov, povprečna mesečna neto plača žensk pa nekoliko nižja od tega povprečja (za 0,8 odstotka); ta je znašala 1.242 evrov. Obe sta bili višji kot leta 2019, vendar se je glede na leto prej precej bolj zvišala povprečna mesečna neto plača žensk (za 7,3 odstotka) kot plača moških (za 3,9 odstotka). Povprečna mesečna neto plača oseb, zaposlenih na prvem delovnem mestu, je leta 2020 znašala 1.007 evrov.

Nižjo povprečno mesečno neto plačo od slovenskega povprečja je imelo leta 2020 63,9 odstotka zaposlenih oseb. Mediana mesečne neto plače, to je vrednost, ki deli populacijo na dva enaka dela, je leta 2020 znašala 1.066 evrov. Mediana mesečne neto plače moških in mediana mesečne neto plače žensk sta bili skoraj izenačeni (natančneje, razlikovali sta se za 2 evra).

Razlike v plačah moških in žensk glede na izobrazbo največje med zaposlenimi z vsaj višješolsko izobrazbo

Pri zaposlenih z najmanj višješolsko izobrazbo je plačna vrzel med spoloma leta 2020 znašala 15,9 %. Pri zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je bila 11,1-odstotna, med srednješolsko izobraženimi pa 10,6-odstotna. Največja je bila med srednješolsko izobraženimi v sektorju država (20,9-odstotna). V zasebnem sektorju je bila največja med zaposlenimi z vsaj višješolsko izobrazbo (18,3-odstotna).

Z vidika glavne dejavnosti podjetij, v katerih so osebe zaposlene, so po razliki v povprečnih mesečnih neto plačah moških in žensk še vedno med prvimi finančne in zavarovalniške dejavnosti ter zdravstvo in socialno varstvo; v prvih omenjenih dejavnostih je bila plačna vrzel 24,4-odstotna, v drugi 22,3-odstotna. V obeh skupinah podjetij je bila plačna vrzel med zaposlenimi moškimi in ženskami z vsaj višješolsko izobrazbo več kot 25-odstotna.

Na ravni kohezijskih regij se je plačna vrzel med spoloma zmanjšala; izraziteje se je zmanjšala v kohezijski regiji vzhodna Slovenija (za 4,3 odstotne točke) kot v zahodni Sloveniji (za 2,8 odstotne točke). Na ravni statističnih regij pa je bila ta vrzel najopaznejša v posavski in gorenjski statistični regiji (v prvi 5,6-odstotna, v drugi 4,8-odstotna).

Vir podatkov: statistični urad