Tudi v Sloveniji je možna sklenitev predporočnih oziroma ženitnih pogodb, s katero lahko partnerja med drugim uredita medsebojna premoženjska razmerja. Ureja jih Družinski zakonik, ki je bil sprejet marca 2017 in ki se je začel uporabljati 15. aprila 2019. Sklenjene morajo biti v obliki notarskega zapisa in notarji tudi vodijo njihov register. 

Pri nas so bile uzakonjene šele pred nedavnim, medtem ko so ponekod v tujini že dolgo uveljavljene. Notar Bojan Podgoršek to pripisuje dejavniku, da je podlaga zanje ustavno zagotovljena pravica do zasebne lastnine v Sloveniji, ki po ustavi Socialistične Republike Slovenije v Jugoslaviji ni imela takega pomena. Glavna pridobitev predporočnih pogodb je namreč ravno možnost partnerjev, da se dogovorita o režimu ločenega premoženja vsakega od njiju.

Kaj je lahko predmet?

Družinski zakonik ne določa natančno pogodbene vsebine, ki je zato prepuščena željam in ciljem obeh partnerjev. "Paziti pa morata, da ne kršita ustavno zagotovljenega varstva nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Sodišče je denimo že presodilo, da je neveljaven dogovor med partnerjema, da po razvezi ne bo dovoljena vselitev novega partnerja v nekdanje skupno stanovanje," je opozoril notar Podgoršek.

S predporočno pogodbo lahko torej "sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja njune zveze kakor tudi za primer razveze. Pred sklenitvijo pogodbe morata drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba izpodbojna. Del pogodbe je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze," je pojasnil. V pogodbi se lahko na primer odpovesta dedovanju drug po drugem.

Sklenjena je lahko kadar koli, tudi po poroki ali med partnerjema, ki se niti ne nameravata poročiti

Predporočna pogodba je v Družinskem zakoniku poimenovana kot pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Lahko se sklene kadar koli, tudi po poroki, in tudi med partnerjema, ki se niti ne nameravata poročiti. Lahko jo sklenejo poročeni, neporočeni in istospolni pari v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi. "Če sta zunajzakonska partnerja, jo lahko skleneta v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Če se nameravata poročiti, jo skleneta pred poroko in začne veljati s sklenitvijo zakonske zveze. Če sta že poročena, jo lahko skleneta kadar koli in pogodba začne veljati takoj, če zakonca v pogodbi ne določita drugače," je razložil notar Podgoršek.

Predlog lahko oblikujeta partnerja sama ali s pomočjo odvetnika, sestavi pa jo notar v obliki notarskega zapisa. "Notar mora pred sklenitvijo pogodbe seznaniti stranki z zakonitim premoženjskim režimom in ju poučiti o premoženjskih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz Družinskega zakonika. Strankama mora nepristransko svetovati in se prepričati, da sta obe v celoti razumeli pomen in pravne posledice vsebine pogodbe, ter se prepričati, da njena vsebina ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Seznaniti ju mora tudi z registrom pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij in s podatki, ki se vanj vpisujejo," je pojasnil.

Zakaj bi bilo pametno, da bi jo sklenili vsi pari?

V Sloveniji je bilo v letu 2019 sklenjenih 96, v letu 2020 pa 108 predporočnih pogodb in "pričakovati je, da se bo število povečevalo, ko bo javnost bolje seznanjena s pozitivnimi učinki, ki so tudi v preprečevanju dolgotrajnih in dragih sporov o delitvi premoženja po razvezi," je prepričan notar Podgoršek. Sklenitev predporočne pogodbe je po njegovih navedbah priporočljiva za vse pare. "Vsaka zakonska zveza ali zgolj partnerstvo vključuje pomembne premoženjskopravne komponente. Če sta se partnerja o teh premoženjskih vprašanjih sposobna odkrito pogovarjati, je to gotovo znak dobre in trdne zveze. Ko enkrat ta vprašanja razčistita, se jima ni treba več ukvarjati z njimi in pogodba gre v predal, ki ga (upajmo) ne bo treba nikoli odpreti. Če bo zveza razpadla, pa bo pogodba pomagala k manj bolečemu razhodu," je izpostavil.

Po njegovih izkušnjah je pogodba koristna, četudi razmerje ne bi razpadlo. Pomembna je namreč za njuna pravna razmerja s tretjimi, predvsem v primeru podjetniškega premoženja zakoncev. V primeru skupne lastnine in mešanja premoženja partnerjev lahko namreč upniki posežejo na skupno premoženje partnerjev tudi, če so obveznosti nastale pri poslovanju podjetja enega izmed partnerjev, je opozoril. Namreč, če ni sklenjene predporočne pogodbe, pomeni, da plača ali dobiček podjetja vsakega od partnerjev spada v njuno skupno premoženje, na katerem njuna deleža nista določena. "Velja izkoristiti možnosti, ki jih daje Družinski zakonik, da se partnerji z določitvijo režima ločenega premoženja izognejo tovrstnim tveganjem, hkrati pa tudi določijo večjo transparentnost medsebojnih razmerij," je še dodal.

Tudi zato je javen register zakoncev, ki so sklenili predporočno pogodbo. "Zakonodajalec je želel poskrbeti za publiciteto sklenjenih pogodb ravno zaradi učinkov te pogodbe na pravna razmerja s tretjimi," je razložil. Tretji so torej lahko morebitni upniki, ki bi lahko brez predporočne pogodbe v premoženje šteli premoženje obeh partnerjev in terjali morebitni dolg od skupnega premoženja obeh. "Pomembno pa je poudariti, da vpisi v register ne vplivajo na pomen zemljiške knjige. Še vedno namreč velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo in da ne sme trpeti škodljivih posledic kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi," je še opozoril notar Bojan Podgoršek.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!