Prvič sem nehala kaditi leta 2011. Bilo je kar naporno, a mi je uspelo. Po sedmih letih sem znova prižgala cigareto. Mislila sem, da bo vse v redu, da bom le tu in tam pokadila kakšen cigaret, a hitro se je pokazalo, da ne bo tako. Kot da teh sedmih let nekajenja sploh ne bi bilo. Takoj sem spet zapadla v popolno odvisnost. Sicer mi je bilo žal, da sem se znova vrnila na stara pota, a sem s kajenjem nadaljevala.

Pred približno šestimi meseci pa sem do kajenja začutila močan odpor, morda celo gnus. Vsakič, ko sem v pljuča povlekla dim, sem razmišljala, kaj si delam. Priznam, prej sem uživala v kajenju, sedaj pa se mi je zagnusilo.

Če sem leta 2011 prenehala zaradi zdravstvenih razlogov in če je bilo odvajanje kar naporno, je bilo tokrat dokaj enostavno. Enostavno sem ugasnila cigareto in jih poslala k vragu. Kriz, tako kot pred leti, nisem imela. In ne le cigarete – k vragu sem poslala tudi sladkarije. Tisti, ki me poznajo, vedo, da sem nora nanje. A ne tako nora, da bi zaradi njih trpela zgago in bolečine v želodcu.

Sedaj pa poglejmo še finančno plat! Vsak mesec sem za tobak, filtre in papirčke za zvijanje dala malce več kot 50 evrov. Bili so tudi meseci, ko je bil znesek višji. A okvirno sem za kajenje vsako leto porabila od 600 do recimo 700 evrov. Ta denar mi sedaj ostane.

Ker pa imam že eno izkušnjo iz leta 2011, vem, da bo ta denar izpuhtel neznano kam. Naj vam razložim mojo izkušnjo izpred desetih let. Takrat sem izračunala, da vsak mesec na tobak porabim okoli 35 evrov. Odločila sem se, da bom ta denar dajala na stran ali pa ga bom porabila za nakupe stvari ali storitev, ki si jih bom pač zaželela. S prvimi 35 evri sem si kupila tekaško majico priznane blagovne znamke, saj sem se odločila, da se bom resno lotila teka. Majico imam še vedno iam in videti je, kot da sem jo kupila včeraj. Kam pa je šel denar? V sedmih letih nekajenja bi se ga moralo nabrati kar veliko …

Torej: 35 evrov na mesec. To je 420 evrov na leto. In po sedmih letih nekajenja bi morala iz tega naslova imeti 2.940 evrov – ali pa stvari, ki bi si jih kupila s tem denarjem, ali pa spomin na doživetja, ki sem jih plačala s tem denarjem.

Veste, kaj? Resnično ne vem, kam je šel ta denar. Razen v tisto eno tekaško majico, ki je še danes videti, kot da ni bila nikoli nošena. No, saj ni bila.

Zato sem se odločila, da bo tokrat drugače. Res, prisežem, da bo. Tokrat sem se odločila, da bom ta denar preusmerjala na otrokov račun. Vsak mesec bom vedela, kam mora iti 50 evrov, ki sem jih prej porabila za tobak. In po enem letu bom vedela, da je 600 evrov na računu zato, ker sem nehala kaditi. In po desetih letih bom vedela, da je 6000 evrov tam, ker si z njimi nisem kupila tobaka.

Vem, da mi bo tokrat uspelo. Imam cilj, imam otroka, ki mu želim nameniti ta denar, tako da mi bo uspelo.

In ne le to – veste, koliko denarja šele ostane, če ne jeste več sladkarij? To je morda že za drugi članek, saj sem ugotovila, da sem za sladkarije porabila veliko več denarja kot za cigarete.

Sicer pa je treba poudariti, da je moj mesečni strošek za tobak še dokaj nizek. Poglejmo, kako bi bilo, če bi na primer pokadila škatlico navadnih cigaret. Če ena škatlica stane 4 evre, potem bi na mesec porabili približno 120 evrov. Na leto je to kar 1440 evrov, v desetih letih torej 14.400 evrov. Če ste tudi vi med tistimi, ki se odločite prenehati kaditi in ta znesek privarčevati, potem vam svetujem, da dobro premislite, kako boste to storili. Jaz upam, da mi bo tokrat uspelo, saj bom znesek vsak mesec preusmerila na otrokov račun.