Slovenci že dolga leta veljamo za enega najbolj varčnih narodov v Evropi. Varčevanje ter posledično varnost in finančna neodvisnost nam veliko pomenita. Po podatkih statističnega urada so gospodinjstva leta 2018 privarčevala 12,6 odstotka razpoložljivega dohodka, kar je 0,2 odstotne točke več kot leta 2017.

Slovenska gospodinjstva najpogosteje varčujejo zaradi zagotavljanja sredstev za nepričakovane dogodke. To se imenuje previdnostno varčevanje, pristojne institucije po vsem svetu pa so zaznale, da se je v času pandemije stopnja tovrstnega varčevanja zvišala. Tudi Banka Slovenije je zaznala, da slovenska gospodinjstva povečujejo previdnostno varčevanje, saj si želijo ustvariti likvidnostno rezervo. 

Med motivi za varčevanje so tudi želje po zagotavljanju dohodka ob upokojitvi, sredstev za večje nakupe - dodatna stanovanja, pohištvo, vozila - ter varčevanje za potovanja oz. dopust, izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom, poroča statistični urad. 

Likvidnostna rezerva je nujna, a treba je razmišljati tudi na dolgi rok

Slovenska gospodinjstva so sicer še vedno zvesta tradicionalnim oblikam varčevanja - kot so pologi na varčevalni račun brez vezave in depoziti. Ker pa so obrestne mere na depozite nizke, številni iščejo alternative, saj želijo varčevati na dolgi rok in ob tem svoj denar oplemenititi. Zavedajo se namreč, da ima pasivnost pri dolgoročnem varčevanju negativne posledice. Poleg nizkih obrestnih mer je treba v računico všteti tudi inflacijo: konec leta 2018 so imeli varčevalci v bankah nekaj čez 20 milijard evrov, zaradi inflacije pa se realno izgubi med 250 in 300 milijonov evrov. To pomeni, da prav vsak varčevalec občuti negativne posledice, ki pa jih z dolgoročnim varčevanjem v primernih oblikah ne bi občutil in bi lahko plemenitil privarčevana sredstva. 

Ena izmed možnosti je, da gospodinjstva denar vlagajo v sklade, s čimer se vložek plemeniti. Vprašanje, ki se poraja, pa je, ali je smiselno v času krize začeti s tovrstnim vlaganjem ali pa je morda bolje počakati na varnejše čase. Dejstvo je, da smo v času recesije, torej v situaciji, kjer upade agregatno povpraševanje, na trgu dela je presežek ponudbe, podjetja krčijo poslovanje. A gre za trenutno situacijo in slej ko prej bo nastopilo okrevanje, v katerem bo poslovno okolje zopet spodbudnejše, podjetja pa bodo imela več priložnosti za rast.

Naj se med krizo odločimo za depozite ali sklade?

Za mnenje, ali je trenutno smiselno vlagati v sklade, smo prosili direktorja sektorja za analize pri Triglav Skladih Gorazda Belaviča, ki je dejal, da zaradi posebnosti nastanka trenutne recesije ne izključujejo možnosti, da smo priča najkrajši recesiji v zgodovini. "Zaprtje gospodarstev zaradi virusa Covid-19 je povzročilo močan upad gospodarske aktivnosti v prvem, predvsem pa v drugem letošnjem četrtletju, a opazimo lahko, da se gospodarstva počasi že odpirajo. S tem bo prišlo tudi omenjeno okrevanje, ki sicer ne bo tako "eksplozivno" kot je bilo zaprtje, a ob državnih pomočeh in spodbudah ter ekspanzivni monetarni politiki imamo dovolj razlogov za optimizem," je razložil.

In kaj v takšnih razmerah izbrati - depozite ali sklade? Belavič je odgovoril, da primerjava pričakovanih donosnosti delniških ali obvezniških skladov z donosnostjo, ki jo ponujajo bančni depoziti, kaže, da so spodbude izvrševalcev ekonomske politike danes močno usmerjene v tvegane naložbe. "Obresti na bančne depozite na dolgi rok nimajo primerjalne prednosti tudi pri (običajno) višjih ravneh, v tem trenutku pa tudi kratkoročno ne pokrivajo niti inflacije. Depoziti so danes bolj primerni za likvidnostno rezervo kot varčevalno rešitev," je pojasnil. 

Smo v času, ko si vse več posameznikov in družin želi aktivnega varčevanja, s katerim se bo njihov denar plemenitil

Če še pred meseci številni niso razmišljali o finančnih rezervah, je sedaj vse več posameznikov, ki intenzivno išče ugodne in donosne oblike varčevanja. Torej da se njihov denar plemeniti, kar za depozite, vsaj glede na obrestne mere in inflacijo, ne moremo trditi. 

Številni se poigravajo z odločitvijo, da bi varčevali v skladih, a jih skrbi, da tovrstnega poslovanja ne razumejo in iščejo malce bolj konzervativne rešitve. 

Morda pa ne vedo, da vzajemni skladi ponujajo paleto različnih naložbenih možnosti in prav vsak si lahko ob pomoči strokovnjaka pripravi lastni načrt poti do želenega finančnega cilja. Vse je torej odvisno od tega, kakšen tip vlagatelja je oseba in kakšne so njegove želje. Zato je pomembno ustvariti varčevalni načrt, nato pa z rednimi mesečnimi vplačili plemenititi vložena sredstva. Sklad torej izberemo glede na to, kakšen tip varčevalca oz. vlagatelja smo – konzervativni ali bolj dinamični. 

Tudi zneski, s katerimi želimo varčevati, so različni: skladi namreč omogočajo varčevanje tudi z zelo nizkimi mesečnimi zneski, kar po besedah Belaviča zagotavlja dvojno prednost - z rednimi mesečnimi vplačili dosegamo odlično povprečno nakupno ceno, hkrati pa tudi brez začetnega večjega vložka na dolgi rok postopoma zgradimo svojo finančno varnostno rezervo.

Bi se najprej le preizkusili v vlogi vlagatelja? Sedaj imate to možnost, ob tem pa lahko osvojite tudi nagrado, in sicer 500 evrov v Triglav vzajemnih skladih! Preizkusite se torej v nagradni igri Moja pozitivna računica. 

'Želim hiter in enostaven dostop do denarja'

Velikokrat slišimo, da si varčevalci želijo enostavnega dostopa do privarčevanega denarja, zato se odločajo za pologe denarja na varčevalne račune brez vezave ali pa za depozite z najkrajšim možnim obdobjem vezave. 

Ali je res tako težko priti do vloženih finančnih sredstev, ki so v skladih? V bistvu gre za zmotno razmišljanje, saj vzajemni skladi dejansko nudijo hitrejši in enostavnejši dostop do prihrankov kot depoziti. Pri vzajemnih skladih se vlagatelj namreč lahko v vsakem trenutku odloči za črpanje privarčevanih sredstev, če je nuja in sredstva potrebuje. Pri depozitu se glede na ročnost depozita denarju "odpovemo" za dogovorjeno dobo v naprej, je pojasnila Mojca Ivanc, direktorica sektorja marketinga in razvoja naložbenih rešitev pri Triglav Skladih.

'Skrbijo me nihanja na finančnih trgih'

Odlična rast, nato padanje vrednosti skladov, nato spet rast ... Gre za odziv na to, kaj se dogaja na trgu, kar pomeni, da gre za popolnoma normalna nihanja. Ob padanju se je treba izogniti paničnemu umikanju iz skladov, saj analize kažejo, da profitirajo vztrajni. Če vzamemo presek 10 ali več let dobimo precej stabilno sliko, ko vsa nihanja v vrednosti dosežejo nek soliden dobiček, pravijo v Triglav Skladih. 

Na dolgi rok so torej pričakovane donosnosti zadosti "gotove", da ponujajo privlačno rešitev za varčevalce, pravi Mojca Ivanc, ki dodaja, da depoziti z 0-odstotno obrestno mero težko "konkurirajo" tveganim naložbam. Slednjim se namreč po padcu tečajev na kapitalskih trgih pričakovana donosnost praviloma dvigne, s čimer delnice in obveznice še povečajo primerjalno prednost.

Radi bi vlagali v sklade, a vas je strah, da nimate dovolj znanja?

Pri Triglav Skladih so vam na voljo izkušeni strokovnjaki, ki vam bodo z veseljem pomagali z brezplačnimi finančnimi nasveti na številki 080 10 19 – dogovorite se lahko tudi za video klic – ali pa jim pišite na elektronski naslov: info@triglavskladi.si. Več informacij najdete TUKAJ. 

Če še vedno niste prepričani, potem se lahko preizkusite v igri, s katero vas bodo pri Triglav Skladih popeljali skozi štiri življenjske situacije. Na voljo boste imeli 500 evrov, vi pa se odločite, kaj boste storili z njimi. Koliko denarja boste imeli na koncu? Preverite, ali se vam računica izide!

Sponzorirana vsebina