V nadaljevanju bomo pogledali, kako je s prodajo nepremičnin (torej odplačnim prenosom lastninske pravice na nepremičnini) in davki. Ker večina smrtnikov ne prodaja novogradnje, ampak staro nepremičnino, se bomo osredotočili na njihovo prodajo.
Ko torej prodajamo nepremičnino, se moramo zavedati, da bomo (ko in če jo uspešno prodamo) morali plačati tako davek na promet nepremičnin kot tudi davek na dobiček iz kapitala od odsvojitve nepremičnine (gre za nepremičnine, pridobljene po 1. 1. 2002). Prvega ureja Zakon o davku na promet nepremičnin, drugega pa Zakon o dohodnini.

Osnova za davek na promet nepremičnin, ki se plača po 2-odstotni stopnji, je prodajna cena nepremičnine, torej cena, ki je pogodbeno dogovorjena med prodajalcem in kupcem. Vendar pa zakon določa tudi naslednje: če je odstopanje med nabavno vrednostjo in nabavno ceno preveliko (če je prikazana prodajna cena prenizka), davčni organ odmeri ceno nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu in ki je nato osnova za davek na promet nepremičnin. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec nepremičnine, možen pa je tudi pogodbeni dogovor, s katerim obveznost plačila davka prevzame nase kupec. Vendar velja v tem primeru opozoriti na dejstvo, da zavezanec za plačilo davka ostane prodajalec, pa čeprav je obveznost plačila davka po pogodbi prevzel nase kupec. Kar pomeni, da če kupec ne bo plačal davka, bo za to odgovarjal prodajalec (obresti, stroške prisilne izterjave in vse druge posledice torej nosi sam).

Na drugi strani je pri odmeri davka na dobiček iz kapitala od odsvojitve nepremičnine za osnovo vzeta razlika med prodajno in nabavno vrednostjo nepremičnine. Pomembno vlogo pri odmeri davka igra tudi dejstvo, koliko časa smo imeli nepremičnino v lasti in kakšne vrsta je. Če gre za odsvojitev stanovanja ali stanovanjske hiše z največ dvema stanovanjema, znaša za prvih pet let lastništva davčna stopnja 20 odstotkov, ki se nato za vsakih nadaljnjih pet let zmanjša za pet odstotnih točk. Obstaja pa možnost, da zavezanec uveljavlja oprostitev plačila davka, in sicer v primeru, ko prodaja prej omenjeno nepremičnino (to je stanovanje ali stanovanjsko hišo z največ dvema stanovanjema), ima v njej prijavljeno stalno prebivališče ter je v njej tudi dejansko prebival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo (oziroma prodajo).

Slovarček: odsvojíti -ím dov., odsvójil (i í) jur. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo: odsvojiti premoženje; odsvojiti terjatev; vozilo se odsvoji (vir: SSKJ)