Pri prometu s 'starimi' nepremičninami je zavezanec za plačilo davka prodajalec, razen, če se s kupcem dogovori drugače. Prodajalec je dolžan plačati 2 odstotni davek, ki ga plačajo vsi prodajalci rabljenih nepremičnin, če pa prodajalec v stanovanju ali v hiši ni bival, bo plačal še davek od dobička.

Za plačilo davka je najprej potrebno določiti davčno osnovo, ki je enaka prodajni ceni nepremičnine, razen v primeru, kadar doseženo plačilo ne ustreza ceni, ki bi jo bilo mogoče doseči v prostem prometu. Torej, če je prodajna cena več kot 20 odstotkov nižja od posplošene tržne vrednosti nepremičnine, bo davčni organ kot osnovo za davek upošteval 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnine. Če se vam znesek osnove ne bo zdel pošten, pa imate še vedno možnost predstaviti drugačno ocenitev nepremičnine.

Paziti pa je treba tudi, da prodajalec 15 dni po prodaji stanovanja davčnemu organu vložijo napoved za odmero davka na promet nepremičnin.

Davčno osnovo za davek na promet z nepremičninami smo torej določili, kolikšen davek na dobiček iz kapitala pa torej prodajalec plača v državno blagajno?
Prodajalec je zavezan k davku v višini 20 odstotkov, se pa ta na vsakih 5 let imetništva zmanjšuje za 5 odstotkov. Davčna osnova za plačilo dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob prodaji in nakupu.

Kot so nam pojasnili na Davčni upravi RS, se omenjeni davek v osnovo za odmero dohodnine na letni ravni ne všteva, plačuje pa se po proporcionalni stopnji glede na rok imetništva kapitala, kot je prikazano v zgornji tabeli.

Izjema plačila omenjenega davka pa so lastniki, ki so v prodani nepremičnini stalno prebivali vsaj tri leta pred prodajo. Davka na dobiček pa so oproščeni tudi lastniki, ki so svoje nepremičnine kupili ali zgradili pred 1. januarjem 2002.

Kot znano se je nepremičninski trg skoraj zaustavil in tako ljubljanske novogradnje kar samevajo. Lastniki sicer pravijo, da gredo stanovanja za med, o stanovalcih pa ne duha ne sluha ...