"Progresivno obdavčenje pomeni, da se davčna stopnja z višanjem davčne osnove povečuje. Torej - višja kot je vrednost premoženja, višja je davčna stopnja," je obrazložila prof. dr. Maja Klun s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. "Kako močan je učinek progresivnosti, pa je odvisno od davčnih oprostitev in olajšav ter od vrste progresije, pri čemer je večji progresivni učinek pri navadni kot pri stopničasti progresiji," je pojasnila. 

Tako kot je lahko obdavčeno različno premoženje, lahko tudi progresivna obdavčitev predvideva obdavčitev dela ali celotnega premoženja. V slednjem primeru se v osnovo za odmero davka všteje vse, kar je posameznik zaslužil in ustvaril. "Obdavčitev premoženja lahko zajema delež ali praktično vse premoženje, ki je premično (vrednostni papirji, denarna varčevanja, lahko tudi umetnine, dragulji in podobno) ali nepremično (zgradbe, zemljišča ...)," je razložila. 

Večina držav ima obdavčene nepremičnine, pri čemer tudi Slovenija ni izjema. "Trenutno pri nas poznamo dva davka, ki obdavčujeta lastništvo nepremičnine  - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek na premoženje," je spomnila. Lahko pa govorimo o več različicah obdavčenja premoženja, "če vključimo še davke, povezane s prenosom lastnine premoženja. Davek na dediščine in darila obdavčuje prenos tako nepremičnega kot premičnega premoženja, davek na promet nepremičnin, prenos lastnine na nepremičnini, dohodnine kapitalske dobičke, pridobljene s prenosom lastnine premičnega in nepremičnega premoženja. Dohodnina obdavčuje tudi obresti od varčevanja, če v premoženje vključimo tudi denarna sredstva v obliki varčevanj." 

 Večina naštetih obdavčitev resda ni progresivnih, vendar pa obstaja progresivnost premoženja pri denimo davku na dediščine in darila. Medtem je pri davku na premoženje stopnja vezana na vrsto nepremičnine, ob nekaterih od nanizanih dajatev pa je zraven predvidenih tudi vrsta oprostitev in olajšav, ki znižujejo davčno breme. 

 Kako je premoženje obdavčeno v tujini? 

Države v svetu imajo sicer različno urejene obdavčitve premoženja in davkov na premoženje ne pobirajo vse države. V Evropski uniji je davčni sistem denimo v pristojnosti države članice, prav tako članice po lastni presoji razporejajo s pobranimi davki. Velja pa splošno priporočilo, naj bodo davki pravično razporejeni. 

Davek na premoženje imajo štiri evropske države - Francija, Norveška, Švica in Španija - in vsaka ima svoj davčni sistem. V Franciji so kot premoženje progresivno obdavčene nepremičnine v skupni vrednosti več kot 1,3 milijona evrov. Davek zajema stanovanjske stavbe in zemljišča ter se giblje med nič in 1,5 odstotka vrednosti nepremičnin, ki jih ima v lasti eno gospodinjstvo. Davčna ureditev predvideva tudi olajšave, kamor med drugim spadajo odplačevanje kreditov za nepremičnino in stroški za vzdrževanje, piše na spletni strani francoske notarske zbornice notaires.fr. 

Na Norveškem več kot desetletje poznajo davek na premoženje. Plačajo ga zavezanci s skupno vrednostjo premoženja nad 1,5 milijona evrov, od česar se odšteje morebitno odplačevanje kredita in so predvidene olajšave za nepremičnine, ki predstavljajo dom. Sicer je premoženje obdavčeno po davčni stopnji 0,85 odstotka (0,15 odstotka gre državi, preostalih 0,7 odstotka pa občini zavezančevega prebivališča), je zapisano na spletni strani LifeinNorway.net. 

Progresivna obdavčitev premoženja v Švici je odvisna od kraja bivališča. V večini kantonov ni obdavčeno premoženje pod približno 100.000 evrov, medtem ko se davek na višje premoženje giblje med 0,13 in 0,94 odstotki. 

V Španiji poznajo davek na bogastvo, ki zajema praktično vse, med drugim nepremičnine, avtomobile, umetnine, nakit, darila, investicije. Plačajo ga zavezanci z več kot 700.000 evrov premoženja. Različne avtonomne skupnosti imajo drugačno stopnjo obdavčitve, sicer pa je obdavčitev progresivna ter se giblje od 0,2 do 3,5 odstotka vrednosti; najvišja stopnja obdavčitve pa je predvidena za premoženje vredno okoli 10 milijonov evrov, piše na spletni strani družbe davčnih in finančnih svetovalcev SpainDesk. 

Davki na premoženje torej niso posebnost v svetu, je pa redka progresivnost obdavčenja premoženja. "Večinoma obstaja v revnejših državah, kjer želijo poudariti redistributivne učinke obdavčenja. Prav tako je najpogosteje s progresivnim davkom obdavčeno nepremično premoženje, saj se premično premoženje lahko zelo hitro preseli ali preusmeri v druge načine "varčevanja" ali v potrošnjo, nenazadnje tudi v iskanje načinov izogibanja plačilu davka," je opozorila prof. dr. Maja Klun. 

Sicer si državni proračun s pobiranjem davkov na premoženje praviloma ne opomore občutno in so v praksi večinoma obdavčeni zgolj resnično najbogatejši. "Prilivi tovrstnih davkov ne zavzemajo pomembnejšega mesta v proračunu, saj v tako rekoč v nobeni državi ne presegajo štirih odstotkov BDP (v državah OECD povprečno dosegajo okoli odstotek BDP)," je poudarila. Večinoma pa so davki na premoženje, kjer so uveljavljeni, namenjeni lokalnim proračunom in imajo lokalne skupnosti večje pristojnosti pri njihovem pobiranju. 

Je še prezgodaj za ocene o vplivu morebitnega progresivnega obdavčenja premoženja v Sloveniji? 

O morebitni uvedbi progresivne obdavčitve premoženja v Sloveniji so že zdaj deljena mnenja, čeprav še ni popolnoma jasno, katero premoženje bi bilo obdavčeno, kakšne bi bila davčna stopnja in olajšave. "Zagovorniki menijo, da je varčevanje v različnih oblikah smiselno obdavčiti, da se dodatno prerazdeljuje dohodek v družbi. Medtem nasprotniki trdijo, da obdavčenje premoženja pomeni dvojno obdavčenje, saj gre za varčevanje iz dohodka, od katerega si že poravnal davčne obveznosti," je orisala prof. dr. Maja Klun. 

Zaključke in oblikovanje mnenja glede napovedane progresivne obdavčitve premoženja v Sloveniji bo zagotovo lažje podati, ko bo znano, katero premoženje naj bi bilo obdavčeno, katere oprostitve in olajšave so predvidene, kako "močna" bo progresivnost in tako naprej. Obenem ni odveč opozorilo, da je treba nove davke vpeljevati premišljeno, saj lahko "obdavčenje različnih oblik premoženja povzroči tudi določene motnje na trgu (finančnem, kapitalskem, nepremičninskem), saj lahko spodbudi neželeno reakcijo varčevalcev. Zavedati se je treba, da vsako obdavčenje povzroči odzive pri zavezancih, ki jih ne moremo zagotovo predvideti in ki na koncu lahko privedejo do učinkov, ki niso bili zaželeni ob uvedbi." 

Na morebitne spremembe, odzive in učinke nove davčne politike v Sloveniji bo treba počakati in tedaj bo čas za presojo. Ob tem lahko spomnimo, da so v preteklosti že skušali uvesti davek na nepremičnine, ki že vrsto let ne doživi "uspeha". V preteklosti je bil med drugim poskus obdavčitve večjih vrednosti nepremičnega premoženja, kot neke vrste progresivna obdavčitev nepremičnin, in Ustavno sodišče je nato leta 2014 ugotovilo, da je bil neustaven. A razlog ni bil v obdavčenju kot takem, niti ne v "progresivnosti", temveč so ustavni sodniki med drugim ocenili kot neustrezna vrednotenje nepremičnin in presojo, katere nepremičnine so tržne in katere ne. Ali se bo tokrat znova kje "zalomilo", pa bo pokazal čas.  

Viri, ki jih je pri odgovorih upoštevala prof. dr. Maja Klun: 

 Blchliger, H. (2015), "Reforming the Tax on Immovable Property: Taking Care of the Unloved", OECD Economics Department Working Papers, No. 1205, OECD Publishing, Paris, https://doi.org/10.1787/5js30tw0n7kg-en. 

OECD (2022a), Tax on property (indicator). doi: 10.1787/213673fa-en (Accessed on 23 May 2022) 

OECD (2022b), "Designing recurrent taxes on immovable property", in Making Property Tax Reform Happen in China: A Review of Property Tax Design and Reform Experiences in OECD Countries, OECD Publishing, Paris, https://doi.org/10.1787/6e82f2e4-en. 

Služba za odnose z javnostmi Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani 2/2