Kakšno je dejansko povpraševanje po najemniških stanovanjih v Ljubljani, je težko reči, ker natančnega podatka ni. A skoraj zagotovo kdo najemnike zaradi previsoke zahtevane najemnine išče tudi po več let. 'Najemniški trg je vezan na prodajnega,' pojasnjuje Marko Puschner urednik spletnega portala
Slonep.net. 'In tam se je prodaja s prihodom krize skoraj ustavila. Kot posledica se je v Ljubljani število stanovanj za oddajo povečalo za kar 200%, saj so se lastniki odločili poskusiti srečo z oddajanjem, če že s prodajo ni šlo!'
Se pa po Puschnerjevih predvidevanjih ta stanovanja večinoma niso oddala. 'Ljudje so bili prepričani, da je njihovo stanovanje boljše od ostale ponudbe in so zahtevali visoke najemnine, ki pa jih iskalci stanovanja niso bili pripravljeni plačati.'
Stanovanja najemnike iščejo že več kot leto, lastniki cen ne spustijo!
Za spust cen pa se najbrž ne bodo odločili niti sedaj. Zaenkrat si ob minimalnih stroških praznega stanovanja, to namreč lahko privoščijo brez večjih težav. 'Če iščete stanovanje za najem, je zdaj pravi čas, da se odločite,' meni Puschner. 'Leto, ki se je pravkar začelo, bi naj namreč prineslo stabilizacijo nepremičninskega trga in rahlo rast cen najemnin.'
Puschner na takšen trend gibanja cen najemnin sklepa iz podatkov za zadnje četrtletje leta 2010, ko so na slovenskem nepremičninskem trgu zabeležili konec padanja cen najemnin. Te so svoj vrhunec sicer doživele decembra 2007. Takrat je povprečna najemnina v Ljubljani, kjer so najemnine tudi najvišje, znašala 948 evrov mesečno na kvadratni meter, danes povprečna oglaševana najemnina znaša 670 evrov na mesec, oziroma 10,6 evrov na kvadratni meter.
Da bo letošnje leto prineslo stabilizacijo nepremičninskega trga meni tudi Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete. Glede na trenutno gospodarsko stanje v državi in na obstoječe stanje duha predvideva, da do večjih naraščanj ali padcev cen ne bo prihajalo, razen v določenih segmentih, kar bi lahko bila posledica demografskih dejavnikov. 'Druga 'babyboom' generacija, ki se je osamosvojila v preteklem desetletju, trenutno išče ali pa bo iskala večja stanovanja. To bi lahko vplivalo na cene v tem segmentu stanovanj.'
Na splošno pa večjih odstopanj od sedanjega stanja ne pričakuje niti na področju prodaje nepremičnin. Padcu cen po njenem ne bomo priča niti v primeru, da se sprosti večje število stanovanj nepremičninskega sklada, ali da pocenijo še neprodane dele celovških dvorov. ''Seveda se lahko zgodi, da bodo nekatera stanovanja cenejša. Predvsem tista, ki jih že zdaj ni bilo mogoče prodati, ampak ta so cenejša z razlogom. Pač je nekaj narobe z njimi, a cel nepremičninski trg zaradi tega ne bo spremenil cen,' zaključuje Cirmanova.
Slovenci za stanovanje 150-300.000 evrov, za najemnino ne več kot tisočaka
Pa naj bodo lastniki cene pripravljeni spustiti ali pa ne, pa vseeno ostaja dejstvo, da zelo drage nepremičnine ostajajo prazne in neprodane. V Ljubljani tako najdemo tudi stanovanja, katerih mesečna najemnina znaša 7000 oziroma 8000 evrov na mesec. 'Prvo stanovanje je na trgu že več kot dve leti, a najemnika še nismo našli. Kljub temu se lastnik še ni odločil, da bi znižal najemnino. Tudi drugo stanovanje najemnika še čaka, je pa res, da trenutno razmere za oddajanje tako dragih stanovanj niso ugodne. Najemniki dragih nepremičnin so namreč večinoma tujci, najemajo jih tudi ambasade, to pa se dogaja večinoma v poletnih mesecih.' pravi Alja Marinič iz Stoja nepremičnin. Slovenci so za najemnino namreč pripravljeni odšteti povprečno le okoli 1000 evrov na mesec, najlažje pa je oddati dve ali trisobna stanovanja. 'V zadnjem času je bil najvišji znesek najemnine za stanovanje, ki je še bilo oddano, od 3500 do 4000 evrov. Za dražja je izjemno težko,' še dodaja Mariničeva.
Tudi prodaja zelo dragih stanovanj gre večinoma počasi. Cenovni razpon najbolj prodajanih stanovanj se namreč giblje med 150.000 in 300.000 evri, so nam povedali v agenciji Ljubljana nepremičnine.
Komentarji (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV