Razpoložljivi dohodek na prebivalca je v koroški statistični regiji v letu 2019 znašal 13.360 evrov in je bil od povprečnega v celotni Sloveniji, ki je znašal 12.578 evrov, višji za 6,2 odstotka, poroča statistični urad (Surs). 

V pomurski regiji je bil najnižji - znašal je 11.650 evrov in je bil od povprečnega v Sloveniji nižji za 7,4 odstotka. Najnižji razpoložljivi dohodek na prebivalca na ravni regij je bil torej za 14,7 odstotka nižji od najvišjega.

"Regija z najvišjim in regija z najnižjim razpoložljivim dohodkom na prebivalca sta isti že od leta 2014 (koroška in pomurska), le da se je razlika v višini razpoložljivega dohodka na prebivalca med njima z leti še nekoliko povečala, in sicer od leta 2014 do 2019 z 11,2 odstotne točke na 13,6 odstotne točke, ker je bila dinamika rasti razpoložljivega dohodka v teh letih v vsaki od njiju drugačna (v koroški regiji se je zvišal za 25,1 odstotka, v pomurski regiji za 22,2 odstotka)," je poročal Surs.

Razpoložljivi dohodek na prebivalca se je v letu 2019 v primerjavi z letom 2018 zvišal v vseh dvanajstih statističnih regijah. Najizraziteje se je zvišal v pomurski regiji (za 6 odstotkov), najmanj pa v obalno-kraški regiji (za 3,5 odstotka). Vrstni red statističnih regij se glede na vrednost razpoložljivega dohodka na prebivalca tudi v letu 2019 glede na leto 2018 ni bistveno spremenil: prve tri so bile koroška, jugovzhodna Slovenija in osrednjeslovenska regija, zadnje tri pa pomurska, podravska in zasavska. Pri tem je bila edina sprememba v vrstnem redu ta, da je zasavska regija (ki je bila v 2018 predzadnja) prehitela podravsko regijo.

Delež razpoložljivega dohodka v primarnem dohodku gospodinjstev

Razpoložljivi dohodek na prebivalca predstavlja povprečni obseg sredstev, ki ga ima prebivalec določene regije na voljo za končno porabo ali varčevanje, so pojasnili na Sursu. "Vendar pa ta kazalnik ne pokaže, kolikšen delež teh sredstev je bil ustvarjen v proizvodnem procesu in kolikšen delež je bil pridobljen na podlagi socialnih ali drugih pravic. Kazalnik, ki pove, koliko prebivalci določene regije prispevajo v državno blagajno v obliki dajatev oz. v kolikšnem obsegu so upravičeni do pomoči države, je delež razpoložljivega dohodka v primarnem dohodku. Prebivalci regij, ki imajo nižje vrednosti količnika, ustvarijo relativno višji primarni dohodek (dohodek iz dela in kapitala), razpoložljivi dohodek pa se jim v procesu prerazporejanja relativno zniža. V regijah z višjimi vrednostmi velja obratno: te ustvarijo relativno nižji primarni dohodek, razpoložljivi dohodek pa se jim v procesu prerazporejanja relativno zviša," so dodali. 

Glede na delež razpoložljivega dohodka v primarnem dohodku se pod povprečje Slovenije (87,3 odstotka) uvrščajo osrednjeslovenska (82,8 odstotka), gorenjska (85,7 odstotka), jugovzhodna Slovenija (86,6 odstotka) in obalno-kraška statistična regija (86,9 odstotka), so še razložili.