Da morajo delodajalci zaposlenim izplačati regres, je zapisano v zakonu o delovnih razmerjih. Do regresa pa so upravičeni vsi delavci, ki imajo pravico do letnega dopusta. 

Koliko pa bo letos regres za letni dopust sploh znašal? Najnižji izplačani znesek regresa mora biti v višini minimalne plače, ki se je letos zvišala in sedaj znaša 1.024,24 evra. Gre za neto znesek, saj je regres do višine zneska 100 % zadnje znane povprečne plače neobdavčen, tako da do te višine ni treba obračunati prispevkov in akontacije dohodnine.

Regres je treba izplačati najkasneje do 1. julija, sicer lahko delodajalec plača kazen. Če je delodajalec nelikviden, se lahko določi drug datum, a izplačilo se mora opraviti najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, obstajati pa mora tudi zavezujoča kolektivna pogodba za delodajalca, ki omogoča, da se ob nelikvidnosti regres izplača do tega kasnejšega datuma. 

Delodajalec lahko regres izplača tudi v več obrokih, a mora biti ta v celoti izplačan do 1. julija oz. 1. novembra, če za to obstajajo pogoji ( torej nelikvidnost in opredelitev v kolektivni pogodbi). 

Regres in protikoronska zakonodaja

Kaj pa, če ste bili letos na čakanju na delo? Ali imate skrajšan delovni času po protikoronski zakonodaji?

Na pristojnem ministrstvu so nam odgovorili, da delavec v času začasnega čakanja na delo delovnih nalog začasno ne opravlja, vendar se mu delovnopravni status ne spremeni. Ukrep začasnega čakanja na delo zato ne vpliva na uresničevanje pravice do letnega dopusta in regresa za letni dopust. Torej ga dobite v celoti. 

Protikoronski zakon določa, da delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal poln delovni čas. Tudi v tem primeru dobite regres v celoti. 

Kaj pa, če se je delavec pri delodajalcu zaposlil na primer marca letos? V tem primeru zaposlenemu pripada sorazmerni del letnega dopusta in posledično tudi sorazmerni del regresa za letni dopust. Torej 1/12 za vsak mesec zaposlitve.

Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom (pozor – govorimo o običajni zaposlitvi za krajši delovni čas in ne o protikoronskem ukrepu, ki pa je razložen zgoraj), potem ima pravico do regresa, sorazmernega z delovnim časom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Če pa dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu, potem ima pravico do celotnega regresa.

Kaj pa upokojenci in njihov regres? Preverite v spodnjem članku: 

In kaj storiti, če zaradi regresa ostanete brez socialne pomoči?